Išči

"Ko molim, ali se odprem za krik mnogih bližnjih in oddaljenih oseb?" "Ko molim, ali se odprem za krik mnogih bližnjih in oddaljenih oseb?" 

Kateheza: V molitvi ni prostora za 'jaz'. Vedno je 'ti' in 'mi'

Kateheza med današnjo splošno avdienco je bila ponovno namenjena najpomembnejši krščanski molitvi Očenaš, da bi se tako naučili vedno bolje moliti, kakor nas je učil Jezus. »Moliti moramo, kakor nas je on naučil,« je dejal papež med katehezo, ki je imela naslov Oče vseh nas.

Andreja Červek – Vatikan

Jezus ne želi hinavščine

Jezus je rekel: Kadar moliš, pojdi v tišino svoje sobe, odmakni se od sveta in se obrni na Boga z 'Oče!'. Jezus želi, da njegovi učenci ne bi bili kakor hinavci, ki molijo zravnani in stoje na trgih, da bi jih drugi ljudje občudovali (glej Mt 6,5), je dejal papež Frančišek in poudaril: »Jezus ne želi hinavščine. Resnična molitev je tista, ki se opravlja v skritosti zavesti, v srcu: je nedoumljiva in vidna samo Bogu. Jaz in Bog. Izogiba se lažnosti: pred Bogom se je nemogoče pretvarjati … Pred Bogom nobena prevara nima moči. Bog nas pozna … ne moremo se pretvarjati.«

Na začetku pogovora z Bogom je tihi pogovor, kakor ko se srečata pogleda dveh oseb, ki se ljubita: človek in Bog prekrižata pogleda in to je molitev. Gledati Boga in pustiti, da te Bog gleda – to pomeni moliti.

Ne 'jaz', ampak 'ti' in 'mi'

Čeprav je učenčeva molitev v celoti zaupna, nikoli ne pade v intimizem. V skritosti vesti, kristjan ne pusti sveta zunaj pred vrati svoje sobe, ampak v srcu nosi osebe in situacije, probleme in mnoge druge stvari, vse jih prinaša v molitev.

Papež Frančišek je opozoril, da v molitvi Očenaš nekaj manjka, manjka ena beseda, ki pa se v današnjem času zelo poudarja: to je beseda 'jaz'. »Jezus nas uči moliti na način, da bi imeli na ustnicah predvsem 'ti', kajti krščanska molitev je pogovor: posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja. Ne moje ime, moje kraljestvo, moja volja. Ne jaz. Zatem preide na 'mi'. Ves drugi del Očenaša se nanaša na prvo osebo množine: daj nam naš vsakdanji kruh, odpusti nam naše dolge, ne zapusti nas v skušnjavi, reši nas hudega.« Tudi najosnovnejše človekove prošnje, kakor je za hrano, so v množini. V krščanski molitvi nihče ne prosi kruha samo zase: daj mi danes kruh, ampak pravi daj nam, za vse uboge tega sveta.

V molitvi ni individualizma

Zakaj je temu tako? Kot je odgovoril papež: »Ni prostora za individualizem v pogovoru z Bogom. Nobenega razkazovanja svojih problemov, kakor da bi bili mi edini na svetu, ki trpimo. Ni molitve k Bogu, ki ne bi bila molitev ene same skupnosti bratov in sester, nas.« Smo namreč v skupnosti, smo bratje in sestre, smo ljudstvo, ki moli, smo mi. Papež je dodal, na nasprotno od 'jaz' ni 'ti' – to je namreč začetek vojne. Nasprotno od 'jaz' je 'mi' – tukaj je mir.

Kristjan v molitvi prinaša pred Boga vse težave, ki jih živijo osebe ob njem. Ko pride večer, pripoveduje Bogu o bolečinah, ki jih je srečal v tem dnevu, predenj postavi mnoge obraze, prijateljske in tudi sovražne, ne napodi jih kakor nevarne motnje. »Če se kdo ne zaveda, da so okoli njega mnogi ljudje, ki trpijo, če ga ne ganejo solze ubogih, če se je navadil na vse, to pomeni, da je njegovo srce iz kamna. V tem primeru je dobro prositi Gospoda, naj se nas dotakne s svojim Svetih Duhom in omehča naše srce. 'Omehčaj, Gospod, moje srce. Gospod, omehčaj moje srce, da bom zmogel razumeti in bom sprejel probleme in bolečine drugih.' Kristus ni šel nepoškodovan mimo trpljenja sveta. Vsakokrat ko je zaznal osamljenost, bolečino telesa ali duha, je začutil veliko sočutje. Sočutje je ključna beseda v evangeliju: je to, zaradi česar se dobri Samarijan približa ranjenemu človeku ob cesti, nasprotno od tistih, ki so imeli otrdelo srce.«

Oče ljubi vse

Papež je nadaljeval, da se lahko vprašamo: »Ko molim, ali se odprem za krik mnogih bližnjih in oddaljenih oseb? Ali pa mislim, da je molitev neke vrste anestezija, ko sem lahko miren? V tem primeru sem žrtev strašne dvoumnosti in moja molitev zagotovo ni več krščanska. Kajti tisti 'mi', ki nas ga je naučil Jezus, mi preprečuje, da bi bil v miru sam; daje mi namreč, da čutim odgovornost za moje brate in sestre.«

So ljudje, ki navidezno ne iščejo Boga, a Jezus nam pravi, naj molimo tudi za njih, kajti Bog išče te osebe bolj od vseh ostalih. Jezus ni prišel zaradi zdravih, ampak zaradi bolnih, zaradi grešnikov (glej Lk 5,31). Prišel je za vse, kajti kdor misli, da je zdrav, to v resnici ni. Če si prizadevamo za pravičnost, ne mislimo, da smo boljši od drugih. Oče daje vziti soncu nad dobrimi in slabimi (glej Mt 5,45). Oče ljubi vse. »Učimo se od Boga, ki je vedno dober do vseh, nasprotno od nas, ki zmoremo biti dobri samo do nekaterih, ki so nam všeč.«

»Bratje in sestre,« je še dejal papež ob koncu kateheze, »svetniki in grešniki, vsi smo od Boga ljubljeni bratje in sestre. Ob zatonu življenja bomo sojeni po ljubezni, po tem, kako smo ljubili. Ne samo čustvena ljubezen, ampak sočutna in konkretna, v skladu z evangeljskim pravilom: 'Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili' (Mt 25,40).«

Audio

Photogallery

Fotografije
Sreda, 13. februar 2019, 12:25