Išči

"Da bi storili prve korake proti obljubljeni deželi, ki je naša enost, moramo predvsem ponižno priznati, da prejeti blagoslovi niso naši, ker bi nam pripadali, ampak zato, ker so dar in so nam bili podarjeni, da bi jih podelili z drugimi." "Da bi storili prve korake proti obljubljeni deželi, ki je naša enost, moramo predvsem ponižno priznati, da prejeti blagoslovi niso naši, ker bi nam pripadali, ampak zato, ker so dar in so nam bili podarjeni, da bi jih podelili z drugimi."  

Papež Frančišek: Blagoslove prejmemo, da bi jih podelili z drugimi

Danes popoldan je papež Frančišek v baziliki sv. Pavla izven obzidja ob začetku tedna za enost kristjanov vodil večernice petka prvega tedna med letom. V homiliji je poudaril, da blagoslovi, ki smo jih prejeli od Boga, niso naši, ker bi nam pripadali, ampak zato, ker so dar in so nam bili podarjeni, da bi jih podelili z drugimi.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Danes se začenja teden molitve za enost kristjanov, v katerem smo vsi povabljeni, da Boga prosimo za ta velik dar. Enost med kristjani je sad Božje milosti in mi jo moramo biti pripravljeni sprejeti z velikodušnim in razpoložljivim srcem. Ta večer sem posebej vesel, da molimo skupaj s predstavniki drugih cerkva, prisotnih v Rimu, katerim namenjam prisrčen in bratski pozdrav. Prav tako pozdravljam ekumensko delegacijo iz Finske, študente Ekumenskega inštituta Bossey, ki so prišli v Rim, da bi poglobili svoje poznavanje katoliške Cerkve, ter pravoslavne mlade in tiste pravoslavne, ki tukaj študirajo s pomočjo Odbora za kulturno sodelovanje s pravoslavnimi cerkvami, ki deluje v okviru Sveta za pospeševanje enosti med kristjani.

Mojzes pred obljubljeno deželo spomni na Postavo

Peta Mojzesova knjiga predstavlja izraelsko ljudstvo, utaborjeno na Moabskih planjavah, na točki, kjer bi vstopilo v Deželo, ki mu jo je Bog obljubil. Tukaj Mojzes, kot skrben oče in vodja, ki ga je določil Gospod, ljudstvu ponovi Postavo, ga pouči ter spomni, da bo moralo, ko se bo naselilo v obljubljeni deželi, živeti zvesto in pravično.

Za obhajanje praznika je potrebno sodelovanje vseh

Odlomek, ki smo ga pravkar slišali, opisuje, kako obhajati tri glavne praznike v letu: pesah (Pasho), šavuot (binkošti) in sukot (praznik tabernakljev). Vsak izmed teh praznikov spominja Izrael na hvaležnost za dobrine, prejete od Boga. Za obhajanje praznika je potrebno sodelovanje vseh. Nihče ne sme biti izključen: »Veseli se pred Gospodom, svojim Bogom, s svojim sinom in hčerjo, s svojim hlapcem in deklo in levitom, ki biva v tvojih krajih, s tujcem, siroto in vdovo, ki so v tvoji sredi« (5Mz 16,11).

Vsi bodo prejeli svoj delež bogastva dežele in dobroto Boga

Ob vsakem prazniku je potrebno poromati »na kraj, ki ga bo izvolil Gospod in dal, da bo tam prebivalo njegovo ime (v. 2). Tam se mora verni Izraelec postaviti pred Boga. Čeprav so bili vsi Izraelci sužnji v Egiptu, brez osebne lastnine, »naj se ne prikažejo praznih rok pred Gospodovim obličjem« (v. 16) in dar vsakega bo glede na blagoslov, ki mu ga je Gospod podaril. Vsi bodo torej prejeli svoj delež bogastva dežele in bodo deležni dobrote Boga.

Prazniki sami spodbujajo ljudstvo k pravičnosti

Ne sme nas presenetiti dejstvo, da svetopisemsko besedilo preide z obhajanja treh glavnih praznikov na imenovanje sodnikov. Prazniki sami spodbujajo ljudstvo k pravičnosti, saj spominjajo na temeljno enakost med vsemi člani, ki so vsi enako odvisni od božjega usmiljenja ter vse vabijo, da bi z drugimi podelili prejete darove. Izkazati čast in slavo Gospodu med prazniki v letu hkrati pomeni izkazati čast in pravičnost svojemu bližnjemu, posebej če je slaboten in potrebuje pomoč.

"Za pravičnost, za pravičnost si prizadevaj"

Ko so kristjani v Indoneziji premišljevali o izbiri teme za tokratni teden molitve, so dobili navdih ob naslednjih besedah iz Pete Mojzesove knjige: "Za pravičnost, za pravičnost si prizadevaj" (16,20). Zelo so namreč zaskrbljeni, da bi zaradi gospodarske rasti v njihovi državi, ki jo spodbuja logika konkurence, mnogi ostali v revščini ter le redki zelo obogateli. Harmonija družbe, v kateri osebe različnih etnij, jezikov in verstev živijo skupaj, ter jim je skupen čut za vzajemno odgovornost, je v veliki nevarnosti.

V primeru, da se bogastvo ne podeli, se družba razdeli

Vendar pa to ne velja le za Indonezijo: na takšno situacijo naletimo tudi drugje po svetu. Ko družba za temelj nima več načela solidarnosti in skupnega dobrega, smo priče škandalu oseb, ki živijo v skrajni bedi poleg nebotičnikov, mogočnih in razkošnih hotelov ter nakupovalnih centrov, ki so znamenja bajnega bogastva. Pozabili smo na modrost Mojzesove postave, ki pravi, da se v primeru, da se bogastvo ne podeli, družba razdeli.

Kristjane morata voditi solidarnost in skupna odgovornost

Sveti Pavel v pismu Rimljanom uporabi isto logiko za krščansko skupnost: tisti, ki so močnejši, morajo skrbeti za šibke. »Ugajati sebi« (15,1) ni krščansko. Slediti moramo Kristusovemu zgledu ter si prizadevati, da bi spodbujali tiste, ki so šibki. Solidarnost in skupna odgovornost morata biti zakona, ki vodita krščansko družino.

Tudi mi smo na točki, da bi vstopili v obljubljeno Kraljestvo

Kakor sveto Božje ljudstvo, smo tudi mi vedno na točki, da bi vstopili v Kraljestvo, ki nam ga je Gospod obljubil. Ker pa smo razdeljeni, se moramo spomniti poziva k pravičnosti, s katerim se obrača na nas Bog.

Tveganje, da bi pozabili na šibke in pomoči potrebne

Tudi med kristjani obstaja tveganje, da bi prevladala logika, ki so jo Izraelci poznali v starodavnih časih ter mnogi razviti narodi vse do današnjega dne; in sicer da pri tem, ko si poskušamo nabirati bogastvo, pozabljamo na šibke in pomoči potrebne. Lahko je pozabiti na temeljno enakost, ki obstaja med nami: da smo bili na začetku vsi sužnji greha in da nas je Gospod rešil v krstu, ko nas je imenoval za svoje otroke. Lahko je misliti, da je duhovna milost, ki nam je podarjena, naša lastnina, nekaj, kar nas zadeva in nam pripada.

Slepi za darove, ki jih so jih deležni drugi kristjani?

Poleg tega je mogoče, da nas darovi, ki jih prejemamo od Boga, naredijo za slepe za darove, ki so jih deležni drugi kristjani. Velik greh je zmanjšati ali prezirati darove, ki jih je Gospod podelil drugim bratom, ter verjeti, da so oni na nek način manj privilegirani pri Bogu. Če gojimo podobne misli, dopustimo, da ista milost, ki smo jo prejeli, postane vir ošabnosti, krivice in razdeljenosti. In kako bomo lahko torej vstopili v obljubljeno Kraljestvo?

Blagoslove prejmemo, da bi jih podelili z drugimi

Čaščenje, ki je primerno za tisto Kraljestvo, čaščenje, ki ga terja pravičnost, je praznovanje, ki vključuje vse; praznovanje, na katerem so prejeti darovi dostopni in podeljeni. Da bi storili prve korake proti tisti obljubljeni deželi, ki je naša enost, moramo predvsem ponižno priznati, da prejeti blagoslovi niso naši, ker bi nam pripadali, ampak zato, ker so dar in so nam bili podarjeni, da bi jih podelili z drugimi. Drugič, prepoznati moramo vrednost milosti, ki je bila dana drugim krščanskim skupnostim. Tako bomo tudi mi želeli sodelovati pri darovih drugih. Krščansko ljudstvo, ki bo prenovljeno in obogateno s to izmenjavo darov, bo ljudstvo, ki bo sposobno hoditi z vztrajnim in zaupnim korakom po poti, ki vodi k enosti.   

 

Petek, 18. januar 2019, 18:53