Papež sprejel vodstvo in zaposlene radiotelevizijske hiše Telepace

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Bilo je leto posebne hvaležnosti Bogu in premišljevanja o vašem profesionalnem delu. To je Božji dar, hkrati pa tudi velika odgovornost. Všeč mi je opredeliti to moč komuniciranja kot »bližino«… »Tisto bližino, ki skrbi, tolaži, zdravi, spremlja in praznuje«.

Poslanstvo Telepace je bližina

Za Telepace je bila vedno značilna ta poklicanost za »bližino« ter za njeno pristno služenje »Bogu in človeku v Cerkvi«, kakor pravi vaše geslo. V tej luči lahko beremo vašo izbiro, da od vsega začetka ne sprejemate nikakršno obliko reklam in da živite izključno iz prostovoljnih prispevkov. Kakor pri prvih kristjanih je to popolno zaupanje v Božjo previdnost, ki izhaja iz Jezusovega povabila: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo« (Mt 6,33).

Od sv. Janeza Pavla II. zaupano poslanstvo

Telepace se je rodila majhna in omejena le na nekatere italijanske pokrajine z zelo jasnim namenom: biti glas tistega, ki nima glasu. Spodbujam vas, da s tem nadaljujete. Še zlasti v tem današnjem času, v katerem kultura škartiranja pušča brez glasu vedno več oseb. Leta 1990 je bil na željo sv. Janeza Pavla II. odprt sedež (Telepace) v Rimu, da so lahko sredine avdience, Angel Gospodov, rožni venec in papeževa obhajanja prišle v celoti in neposredno v vsako hišo. Gre za velik in prijateljski odnos s Petrovim sedežem, v katerega je vključeno tudi (svetišče) »Molitvena dvorana Marije, Zvezde evangelizacije«.

Vesel sem torej, da lahko delim z vami te trenutke praznovanja vaše obletnice, ki ni le postanek, ki je le sam sebi namen, ampak priložnost za obnovitev prizadevanja, sprejetega pred štiridesetimi leti. Zaradi tega bi vam rad dal na kratko tri zadolžitve.

Antene duhovnosti

Prva zadolžitev je, da ste antene duhovnosti. Vedno je lepa in zgovorna podoba antene, ki ima dvojno funkcijo, da oddaja in sprejema signal. Telepace kot radiotelevizijski kanal je izvedenka v tem komunikacijskem procesu. Vaša naloga je torej, da znate prepoznati v vsem tem, kar se zgodi, duhovna znamenja usmiljene Očetove ljubezni. »Tudi danes Duh seje v nas željo po Kraljestvu, preko številnih živih 'kanalov', preko oseb, ki se pustijo sredi drame zgodovine voditi Dobri novici«. V svojem poklicu ste lahko živi 'kanali' duhovnosti proti Bogu in proti vsem vašim radijskim poslušalcem in televizijskim gledalcem. Predvsem pa revnim, zadnjim in izključenim. Na njih nikoli ne pozabite, torej na revne »sosednjih vrat«! Bodite še naprej ob strani zapornikom, obsojenim na smrt – to je strašna, a še vedno obstaja smrtna kazen, kot takrat, ko ste šli v Objem smrti v Teksas, kjer ste spremljali in bili ob strani dvema mladima, ko sta šla na morišče, potem ko ste ju potolažili z zakramenti. To je duhovnost dejavne ljubezni.

Vzgajati mlade v šoli evangelija

Druga zadolžitev je vzgajati mlade v šoli evangelija. Ena od teženj, ki so se pojavile na nedavnem sinodalnem zasedanju, posvečenem mladim, je ravno njihov odnos s Cerkvijo. V zaključnem dokumentu beremo: »Vsi mladi, nihče ni izključen, so v srcu Boga in tudi v srcu Cerkve. Vendar pa moramo iskreno priznati, da nima vedno ta trditev, ki odmeva na naših ustnicam, dejanske uresničitve v našem pastoralnem delovanju.

Biti pripovedovalci, ki ne padejo v opravljanje

Tretja zadolžitev je, da ste pripovedovalci, ki ne padejo v opravljanje. Komuniciranje ni samo posredovanje novic, ampak je razpoložljivost, medsebojna obogatitev in odnos. Žal je še vedno zelo razširjena oblika komuniciranja, ki nima nič opraviti s pozornostjo do drugega in z medsebojnim razumevanjem. To je opravljanje. Ponavljam torej povabilo za spodbujanje novinarstva miru. »Novinarstva od oseb za osebe, kar se razume v službi vseh oseb, še posebej tistih – in te so na svetu v večini -, ki so brez glasu. Novinarstva, ki si prizadeva kazati na alternativne rešitve povečanju trušča in besednega nasilja«.