Papež Frančišek: Vsakdo naj se vpraša: »Kaj moram storiti?«
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Prebivalci svetega mesta so poklicani veseliti se, kajti Gospod je preklical svojo obsodbo (prim. v. 15). Bog je odpustil in ni hotel kaznovati! Zaradi tega ljudstvo nima več vzroka za žalost in nima več vzroka za pobitost, ampak da vse prinaša v veselem zahvaljevanju Bogu, ki vedno hoče odkupiti in rešiti tiste, ki jih ljubi. Neprekinjena je Gospodova ljubezen do svojega ljudstva, primerljiva z očetovo ljubeznijo do otrok, ženina do neveste, kakor še pravi Sofonija: »Veselí se nad teboj v radosti, prepeva v svoji ljubezni, nad teboj se raduje z vzklikanjem« (v. 17). Ta je – tako se imenuje – nedelja veselja. Tretja adventna nedelja pred božičem.
»Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj.«
Ta prerokov poziv je še posebej primeren v času, ko se pripravljamo na božič, saj se nanaša na Jezusa, Emanuela – Boga z nami. Njegova navzočnost je vir veselja. Sofonija namreč razglaša: »Gospod, Izraelov kralj je v tvoji sredi«, in malo zatem ponovi: »Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, močni rešitelj« (vv. 15.17). To sporočilo dobi svoj poln pomen v trenutku oznanjenja Mariji, kot pripoveduje evangelist Luka. Besede, ki jih angel Gabriel namenja Devici, so kot odmev prerokovih. Kaj pravi nadangel Gabrijel? »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj« (Lk 1,28). Torej razveseli se, reče Mariji. V odročnem kraju v Galileji, v srcu mlade svetu neznane žene, Bog prižge iskrico sreče za ves svet. Danes pa je isto oznanilo namenjeno Cerkvi, ki je poklicana sprejeti evangelij, da postane meso, konkretno življenje. Cerkvi, vsem nam pravi: »Razveseli se, majhna krščanska skupnost, uboga in ponižna, a lepa v mojih očeh, ker si goreče želiš mojega kraljestva, lakoto in žejo po pravičnosti imaš, s potrpežljivostjo tkeš votek miru, ne tekaš za trenutnimi mogočneži, temveč zvesto ostajaš ob revnih. Tako se ničesar ne bojiš, ampak je tvoje srce v veselju. Če bomo mi vsi v Gospodovi navzočnosti, če bomo šli naprej v Gospodovi navzočnosti, bo naše srce vedno v veselju. Veselje visokega nivoja je, ko je polno. Polno je ponižno vsakodnevno veselje, torej mir. Mir je najmanjše veselje, a je veselje.
Vedrina, ki prihaja od Boga
Tudi sv. Pavel nas opominja, naj ne bomo za nič v skrbeh, ampak naj v vsakih okoliščinah predstavljamo Bogu svoje prošnje, svoje potrebe, svoje zaskrbljenosti »z molitvami in prošnjami« (Flp 4,6). Zavest, da se lahko v težavah vedno obrnemo na Gospoda in da on ne bo zavrnil naših prošenj, je velik vzrok za veselje. Nobena zaskrbljenost, noben strah nam ne bo uspel odvzeti vedrine, ki ne prihaja od človeških stvari, človeških tolažb, ne, vedrine, ki prihaja od Boga, iz vedenja, da Bog ljubeče vodi naše življenje. In to vedno počne. Tudi sredi težav in trpljenja ta gotovost hrani upanje in pogum.
Kaj moram storiti?
Toda, da bi sprejeli Gospodovo povabilo k veselju, je potrebno biti oseba, ki je pripravljena razpravljati o tem. Kaj to pomeni? Torej ravno tako, kot tisti, ki so potem, ko so poslušali pridiganje Janeza Krstnika, ga vprašali. »Ti tako pridigaš in mi kaj moramo storiti? Kaj moram storiti? To vprašanje je prvi korak za spreobrnjenje, ki smo ga poklicani storiti med tem adventom. Vsakdo naj se vpraša: »Kaj moram storiti?« Devica Marija, ki je naša mati, naj nam pomaga odpreti naša srca za Boga, ki prihaja, da bo On napolnil naše življenje z veseljem.
