Cerca

Vatican News
Papež Frančišek in ekumenski patriarh Bartolomej Papež Frančišek in ekumenski patriarh Bartolomej 

Papeževo sporočilo patriarhu Bartolomeju: Varovati planet, zaščititi ljudi

Od 5. do 8. junija poteka v Atenah in na Saronskih otokih mednarodni ekološki simpozij Proti bolj zeleni deželi. Varovati planet in zaščititi njegove prebivalce. Med predavatelji je tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej, ki mu je papež Frančišek ob tej priložnosti poslal sporočilo. Kot je zapisal, »skrb za stvarstvo, ki je skupen dar in ne zasebna lastnina, vedno pomeni tudi priznanje in spoštovanje pravic vsake osebe in vsakega naroda«.

Andreja Červek - Vatikan

Sveti oče z veliko naklonjenostjo spregovori o dogodku, ki se umešča v vrsto podobnih simpozijev po svetu, ter pozdrave nameni tudi atenskemu nadškofu Hieronymosu II., pri čemer spomni na njihovo skupno srečanje na Lezbosu, 16. aprila 2016, ko so skupaj izrazili zaskrbljenost zaradi situacije migrantov in beguncev. Pripomni, da »medtem ko je bil očaran nad azurnim nebom in morjem, ga je presunila misel, da je tako lepo morje postalo grob moških, žensk in otrok«, ki so večinoma hoteli samo ubežati nečloveškim razmeram v njihovi rojstni domovini. Izpostavi, da je osebno bil priča »velikodušnosti grških ljudi, tako bogato prepojenimi s človeškimi in krščanskimi vrednotami, ter njihovemu trudu, saj so kljub posledicam lastne ekonomske krize nudili podporo vsem, ki so prispeli na njihovo obalo brez kakršne koli materialne dobrine«. Papež je zato prepričan, da »dramatična protislovja«, ki jih je doživel med takratnim obiskom, lahko pomagajo razumeti pomembnost teme tokratnega simpozija.

Kakšen svet želimo zapustiti?

»Niso se porušile samo hiše ranljivih oseb, kakor lahko vidimo v naraščajočem izseljevanju klimatskih migrantov in okoljskih beguncev na svetovni ravni,« izpostavi papež Frančišek in izrazi zaskrbljenost, da »najverjetneje obsojamo prihodnje generacije na skupen dom, ki jim bo zapuščen v ruševinah«. Zato si danes moramo iskreno zastaviti vprašanje, »kakšen svet želimo pustiti tistim, ki bodo prišli za nami««, ter si »resno izprašati vest v zvezi z zaščito planeta, ki nam je bil zaupan v skrb«.

Ekološka kriza ima izvor v človeškem srcu

Papež Frančišek zapiše, da »je ekološka kriza, ki je sedaj prizadela celotno človeštvo, navsezadnje ukoreninjena v človeškem srcu, ki hoče kontrolirati in izkoristiti omejene vire planeta, medtem ko zanemarja ranljive člane človeške družine«. Poudari, da ne moremo ignorirati hudega, ki se širi in prežema sedanje razmere. Pri tem spomni na skupno sporočilo, ki sta ga z Bartolomejem pripravila ob svetovnem dnevu molitve za stvarstvo, 1. septembra 2017. Takrat sta zatrdila, da nujen poziv k skrbi za stvarstvo pomeni povabilo vsemu človeštvu, da se zavzame za trajnosti in celostni razvoj.

Katoličani in pravoslavni skupaj

In če dolžnost, da skrbimo za stvarstvo, pripada vsem osebam dobre volje, se še posebej od kristjanov pričakuje, da prepoznajo duhovne korenine ekološke krize in so del enoglasnega odgovora. Svetovni dan molitve za stvarstvo zato predstavlja »korak v tej smeri, saj kaže na našo skupno zaskrbljenost in željo po skupnem delu za to delikatno vprašanje«. Sveti oče ob koncu sporočila zagotovi »trdno odločitev katoliške Cerkve, da skupaj z ekumenskim patriarhom nadaljuje to pot«.  Sklene z upanjem, »da bi si katoličani in pravoslavni aktivno prizadevali za skrb stvarstva ter za trajnostni in celostni razvoj«.

Zvočni posnetek
07 junij 2018, 11:17