Beta različica

Cerca

VaticanNews
2018-04-28 Conferenza Internazionale Pontifico Consiglio Cultura Mednarodna konferenca je potekala v Vatikanu od 26. do 28. aprila pod naslovom Združeni za zdravljenje (Unite to cure)  (Vatican Media)

Papež Frančišek: Znanost potrebuje čut za etično odgovornost

S papežem Frančiškom so se danes sestali udeleženci mednarodne konference o regenerativni medicini. Sveti oče je izpostavil nenadomestljivo vlogo znanstvenega raziskovanja v zdravstvene namene, obenem pa opozoril, da ima tudi znanost meje in potrebuje čut za etično odgovornost.

Andreja Červek - Vatikan

Mednarodna konferenca je potekala v Vatikanu od 26. do 28. aprila pod naslovom Združeni za zdravljenje (Unite to cure). Organiziral jo je Papeški svet za kulturo, sodelovale pa so tudi mednarodne organizacije The Cura Foundation, STOQ in Stem for Life Foundation ter vatikanski dikasteriji, kot so Papeška akademija za življenje, Papeška akademija znanosti in Tajništvo za komunikacijo.

Sveti oče je o dogodku, ki je v Vatikanu zbral vodilne svetovne znanstvenike in zdravnike, strokovnjake s področja etike ter tudi paciente in verske voditelje, spregovoril z veliko naklonjenostjo: »Ko vidim predstavnike kulture, družbe in različnih verstev, ki združijo svoje moči in se podajo na skupno pot premišljevanja in prizadevanja v korist trpečih, se razveselim, kajti človeška oseba je točka srečanja in kraj edinosti.« Izpostavil je, da je »pred problemom človeškega trpljenja treba znati ustvariti sinergije med osebami in institucijami, prav tako preseči predsodke, da bi tako lahko pri vseh gojili skrb in trud za bolno osebo«.

Konferenca je bila vsebinsko osredotočena na štiri tematske sklope, o katerih je spregovoril tudi papež Frančišek: preprečevati, varovati, zdraviti in pripravljati prihodnost.

Preprečevati

»Vedno bolj se zavedamo dejstva, da bi se lahko izognili mnogim boleznim, če bi bili bolj pozorni na življenjski slog, ki ga prevzemamo, in na kulturo, ki jo promoviramo,« je zatrdil papež in pojasnil, da preprečevati pomeni imeti dolgoročen pogled na človeško bitje in okolje, v katerem živi. Pomeni misliti na uravnoteženo kulturo, v kateri nam vsi življenjski faktorji (vzgoja, fizična aktivnost, prehrana, zaščita okolja, upoštevanje 'pravil za zdravje', ki prihajajo iz verskih praks, zgodnja diagnostika idr.) lahko pomagajo živeti bolje in z manj tveganja za zdravje.

To je še posebej pomembno, ko pomislimo na otroke in mlade, ki so vedno bolj izpostavljeni boleznim, ki so povezane z radikalnimi spremembami moderne civilizacije, pri čemer je spomnil na vpliv, ki ga imajo na zdravje kajenje, alkohol in toksične substance, ki so v zraku, vodi in zemlji. Velikemu odstotku tumorjev in drugih zdravstvenih težav pri odraslih bi se lahko izognili s preventivnimi ukrepi v času otroštva. To pa po papeževih besedah zahteva »globalno in stalno delovanje, ki ne more biti dodeljeno družbenim in vladnim institucijam, ampak zahteva zavzetost vsakega. Nujno je torej pri vseh širiti večjo občutljivost za kulturo preventive kot prvi korak proti varovanju zdravja.«

Varovati in zdraviti

V ospredje je treba postaviti veliko delo, ki ga opravlja znanstveno raziskovanje na področju odkrivanja in širjenja novih načinov zdravljenja, predvsem kar se tiče delikatnega problema redkih, avtoimunih in neurodegenerativnih bolezni. V zadnjih letih je napredek na področju raziskav izvornih celic in regenerativne medicine omogočil dosego novih ciljev pri tehnikah popravljanja tkiv in eksperimentalnih terapijah, s čimer se je odprlo pomembno poglavje znanstvenega in človeškega napredka. Na konferenci so o tem govorili v okviru dveh izrazov: popraviti in zdraviti. Papež je dodal: »Obširnejše bo naše prizadevanje za raziskovanje, pomembnejša in učinkovitejša bosta postajala ta dva vidika, kar bo omogočilo ustreznejše, jasnejše in tudi bolj osebno odzivanje na potrebe bolnih oseb.«

Znanost je močno sredstvo za boljše razumevanje tako narave, ki nas obdaja, kot človeškega zdravja. Naše znanje napreduje in z njim se povečujejo tudi boljši načini in tehnologije, ki nam ne omogočajo samo opazovanja strukture živih organizmov, vključno s človeškim, ampak prav tako poseganje v njih, tako da lahko celo spremenimo naš DNA. Papež Frančišek je poudaril, da pa je pri tem bistveno zavedati se svoje etične odgovornosti v odnosu do človeštva in okolja, v katerem živimo: »Medtem ko Cerkev ceni vsak raziskovalni in izvajalni trud, namenjen skrbi za trpeče osebe, pa prav tako opozarja na eno od temeljnih načel, da namreč ni vse, kar je tehnično mogoče ali izvedljivo, zato tudi etično sprejemljivo. Znanost, kakor tudi vsaka druga človeška dejavnost, se zaveda, da ima meje, ki jih je treba spoštovati za dobro samega človeštva, in da potrebuje čut za etično odgovornost. Resnično merilo napredka je to, kar upošteva dobro vsakega človeka in vsega človeka, kakor je dejal bl. Pavel VI.«

Pripraviti prihodnost

Sveti oče je ob koncu govora izpostavil še četrti element, in sicer pripravljati prihodnost. »Če želimo pripraviti prihodnost in s tem zagotoviti dobro vsake človeške osebe,« je dejal, »moramo delovati s toliko večjo občutljivostjo kolikor močnejša postajajo sredstva, ki so nam na razpolago. To je naša odgovornost do drugega in do vseh človeških bitij.« Po papeževem prepričanju je potreben premislek o človeškem zdravju v širšem kontekstu, pri čemer se ga naj ne obravnava samo v odnosu do znanstvenega raziskovanja, ampak tudi v odnosu do naše zmožnosti ohranjati in varovati okolje ter v odnosu do potrebe misliti na vse, predvsem na tiste, ki živijo v socialni in kulturni stiski, zaradi katere sta tudi zdravje in dostopnost do zdravljenja šibka.

Misliti na prihodnost pomeni podati se na pot, ki je zaznamovana z dvojno smerjo, je pojasnil sveti oče. Prva je zasidrana v odprti meddisciplinarni razpravi, ki vključuje različne strokovnjake in institucije ter omogoča medsebojno izmenjavo znanja. Druga pa je sestavljena iz konkretnega delovanja v korist trpeče osebe. Obe smeri pa zahtevata zbliževanje naporov in idej, ki bodo lahko vključili predstavnike različnih skupin: znanstvenike in zdravnike, paciente, družine, strokovnjake s področja etike in kulture, verske voditelje, filantrope, predstavnike vlad in podjetniškega sveta. »Zelo sem srečen,« je papež Frančišek sklenil svoj govor, »da se ta proces že odvija in da ta iniciativa mnoge že idealno povezuje za dobro vseh.«

Zvočni posnetek

Photogallery

Fotografije s srečanja
28 april 2018, 16:21