Išči

Vatican News
Papež Frančišek med sveto mašo v Domu sv. Marte. Papež Frančišek med sveto mašo v Domu sv. Marte. 

Papež na nedeljo Dobrega pastirja molil za duhovnike in zdravnike

Med jutranjo homilijo je papež govoril o dobrih pastirjih in Jezusu kot Dobrem pastirju. Posebno misel pa je namenil duhovnikom in zdravnikom.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je danes zjutraj še petdeseti dan zapored daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte, ki smo jo lahko spremljali preko neposrednega prenosa. Jutranje maše s homilijami so v času pandemije bile in ostajajo izraz papeževe bližine ljudem ter velika duhovna opora vsem, ki jih spremljajo v tem času, ko udeležba pri svetih mašah ni mogoča. Danes Cerkev obhaja nedeljo Dobrega pastirja in svetovni dan molitve za duhovne poklice. Sveti oče je zato pri homiliji govoril o pastirjih, na začetku maše pa spregovoril o duhovnikih in zdravnikih.

Posnetek svete maše

»Po treh tednih od Gospodovega vstajenja Cerkev danes, na četrto velikonočno nedeljo, obhaja nedeljo Dobrega pastirja, Jezusa, Dobrega pastirja,« je dejal sveti oče. »Mislim na mnoge pastirje, ki po svetu dajejo življenje za vernike, tudi v tej pandemiji. Veliko, v Italiji več kot sto, jih je umrlo. Mislim tudi na ostale pastirje, ki dobro skrbijo za ljudi, na zdravnike. Govori se o zdravnikih, o tem, kar počnejo, a moramo vedeti, da jih je samo v Italiji umrlo 154, ker so opravljali službo. Naj nam zgled teh pastirjev duhovnikov in pastirjev zdravnikov pomaga, da bomo skrbeli za sveto zvesto Božjo ljudstvo,« je spodbudil papež Frančišek.

Homilija je bila namenjena pastirjem. Sveti oče je izhajal iz berila iz Prvega pisma apostola Petra (1 Pt 2,20-25), kjer beremo: »Kakor ovce ste namreč blodili, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.« Jezus je pastir, ki prihaja reševat izgubljene ovce. Današnji evangelij (Jn 10,1-10) pa govori o pravih in lažnih pastirjih. Dobri pastir namreč vstopa v ovčjo stajo skozi vrata, tatovi in roparji, ki so lažni pastirji, pa se vanjo splazijo drugod. Papež je izpostavil, da čreda prepozna lažne pastirje. Dobri pastir pa posluša čredo, jo vodi in zanjo skrbi. Čreda dobremu pastirju zaupa, zaupa Jezusu. Zato samo pastir, ki je podoben Jezusu, daje zaupanje čredi. Jezusov slog mora torej biti pastirjev slog. Eno od znamenj dobrega pastirja je krotkost. Svoje ovce pozna po imenu in za vsako skrbi, kakor da bi bila edina. Papež je homilijo sklenil z odpevom Psalma 22: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Homilija papeža Frančiška

Berilo apostola Petra, ki smo ga slišali, je odlomek o vedrini. Govori o Jezusu: »Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni. Kakor ovce ste namreč blodili, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.« Jezus je pastir, tako ga vidi Peter, ki prihaja, da bi nas rešil, rešil izgubljene ovce. To smo bili mi. V Psalmu 22 smo po berilu ponavljali odpev: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« Navzočnost Gospoda kot pastirja, kot pastirja črede. Jezus v desetem poglavju Janezovega evangelija, ki smo gra brali, se predstavi kot pastir. Še več, ne samo kot pastir, ampak kot vrata, skozi katera se vstopi v čredo. Vsi, ki so prišli in niso vstopili skozi vrata, so bili tatovi ali razbojniki ali pa so hoteli izkoristiti čredo – lažni pastirji. In v zgodovini Cerkve je bilo veliko takšnih, ki so čredo izkoriščali. Ni jih zanimala čreda, ampak samo kariera ali politika ali denar. A čreda jih pozna, vedno jih je prepoznala in se je napotila iskat Boga po svojih poteh.

Ko pa je tu dobri pastir, je ravno čreda ta, ki gre naprej, ki vodi dalje. Dobri pastir posluša čredo, vodi čredo, skrbi za čredo. In čreda zna ločevati med pastirji, ne zmoti se. Čreda zaupa dobremu pastirju, zaupa Jezusu. Samo pastir, ki je podoben Jezusu, daje zaupanje čredi, kajti On je vrata. Jezusov slog mora biti pastirjev slog, ni drugega. A tudi Jezus, Dobri pastir, kot pravi Peter v berilu, »je trpél za vas in vam zapústil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. On ni storil greha in ni bilo zvijače v njegovih ustih. Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja. Ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuščal njemu, ki sodi pravično.« Bil je krotak.

Eno od znamenj dobrega pastirja je krotkost, je krotkost. Dobri pastir je krotak. Pastir, ki ni krotak, ni dobri pastir. Nekaj skriva, kajti krotkost se kaže takšna, kot je, ne da bi se jo branilo. Še več, pastir je nežen, ima tisto nežnost bližine. Pozna vsako posamezno ovco po imenu in skrbi za vsako, kakor da bi bila edina. Do točke, da ko se vrne domov po delovnem dnevu, utrujen, in vidi, da ena manjka, gre ven ponovno delat, da bi jo našel, in jo odnese s sabo, odnese jo na ramenih. To je dobri pastir, to je Jezus, to je tisti, ki nas spremlja na poti življenja, vse nas. Ta ideja pastirja, ta ideja črede in ovac, je velikonočna ideja. Cerkev v prvem velikonočnem tednu poje tisto lepo hvalnico za nove krščene: »To so nova jagnjeta.« Hvalnica, ki smo jo slišali na začetku maše. Gre za idejo skupnosti, nežnosti, dobrote, krotkosti. To je Cerkev, ki jo hoče Jezus in on varuje to Cerkev.

Ta nedelja je lepa nedelja, je nedelja miru, je nedelja nežnosti in krotkosti, kajti naš Pastir skrbi za nas. »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.«

Adoracija in duhovno obhajilo

Tudi med današnjim evharističnim slavjem je papež Frančišek vernike povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.« Ob koncu svete maše je potekalo evharistično češčenje in papežev blagoslov z Najsvetejšim.

Nedelja, 3. maj 2020, 11:06
Preberite vse >