Išči

Vatican News
Papež v molitvi pred kipom Božje Matere v kapeli Doma sv. Marte. Papež v molitvi pred kipom Božje Matere v kapeli Doma sv. Marte. 

Papež molil za vse žrtve pandemije. Homilija: Svobodna hoja za Jezusom

Papeževa jutranja homilija je govorila o držah, ki verniku preprečujejo, da bi postal del Jezusove črede. Med mašo pa se je posebej molilo za vse, ki so v času pandemije umrli za covidom-19.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je med današnjo mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, molil za vse, ki so umrli za covidom-19, pogosto sami in celo brez pogreba: »Molimo danes za vse pokojne, ki so umrli zaradi pandemije. Umrli so sami, umrli so brez nežnosti svojih dragih, mnogi med njimi, tudi brez pogreba. Gospod naj jih sprejme v slavo.«

Posnetek svete maše

Homilija: drže, ki nam preprečujejo hojo za Jezusom

Pri homiliji je papež Frančišek izhajal iz današnjega evangelija (Jn 10, 22-30), v katerem judje pravijo Jezusu, naj odkrito pove, ali je on Kristus. In odgovori jim: »Povedal sem vam, pa ne verujete. O meni pričajo dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac.«

To po papeževih besedah v nas ustvari dvom: »Ali jaz verujem?« Vprašanje je, kaj me zaustavlja pred vrati, ki so Jezus. »Obstajajo vnaprejšnje drže, ki so pred izpovedjo Jezusa. Tudi za nas, ki smo del Jezusove črede. So kot vnaprejšnje antipatije, ki nam ne pustijo napredovati v spoznanju Gospoda.«

Prva ovira je bogastvo. »Tudi mnogi med nami, ki smo vstopili skozi Gospodova vrata, se zatem zaustavimo in ne gremo naprej, ker smo vklenjeni v bogastva. Gospod je bil trd v zvezi z bogastvom, tako da je rekel, da je lažje vstopiti kameli skozi šivankino uho, kot pa bogatašu v nebeško kraljestvo. Bogastvo je ovira za hojo naprej. Ali torej moramo verjeti v pavperizem? Ne. Temveč ne biti sužnji bogastva, ne živeti za bogastvo, kajti bogastvo je gospodar, je gospodar tega sveta in mi ne moremo služiti dvema gospodarjema. Bogastvo nas ustavi.«

Na drugem mestu je papež izpostavil togost srca. »Druga stvar, ki nam preprečuje iti naprej v spoznavanju Jezusa, v pripadnosti Jezusu, je togost, togost srca. Tudi togost v razlaganju postave. Jezus graja farizeje, učitelje postave zaradi te togosti. Ki ni zvestoba. Zvestoba je vedno dar Bogu. Togost pa je varnost za mene samega.« Kot primer je sveti oče navedel dogodek z neko gospo, ki je v soboto popoldne bila na poroki. In ga je vprašala, ali maša velja isto kot nedeljska, kajti bogoslužna branja so bila drugačna in bala se je, da ima sedaj smrtni greh, ker je bila pri »maši, ki ni bila prava, ker berila niso bila prava«. »Ta gospa je pripadala cerkvenemu gibanju. Togost. Ta nas oddaljuje od Jezusove modrosti, od Jezusove lepote. Vzame ti svobodo. In veliko pastirjev povzroča rast te togosti v dušah vernikov. A ta togost nam ne pomaga vstopiti skozi Jezusova vrata. Bolj postane pomembno izpolnjevati postavo, kot je napisana oziroma kot si jo jaz razlagam, kot pa svoboda, da gremo dalje in sledimo Jezusu.«

Naslednja ovira, o kateri je spregovoril papež, je akedija: »Tista utrujenost, ki nam vzame voljo, da bi šli naprej. Vodi te v mlačnost in te naredi mlačnega.«

Še ena slaba drža, ki jo je izpostavil Frančišek, je klerikalizem. »Klerikalizem se postavlja na Jezusovo mesto. 'To mora biti tako, tako in tako.' 'Ampak učitelj ...' 'Pusti pri miru učitelja. To je tako, tako, tako. In če ne delaš tako, tako, tako, ne moreš vstopiti.' Klerikalizem, ki jemlje svobodo vere pri vernikih. To je bolezen, težka bolezen v Cerkvi, ta klerikalna drža.«

Ob koncu je sveti oče opozoril na še eno držo, ki preprečuje napredovanje v spoznavanju Jezusa, in to je posvetni duh. »Ko izpolnjevanje vere, prakticiranje vere konča v posvetnosti. Vse je posvetno. Pomislimo na obhajanje nekaterih zakramentov v nekaterih župnijah. Koliko posvetnosti je tam! Ne razume se dobro milosti Jezusove navzočnosti.«

To so stvari, ki nas ustavijo, da nismo del Jezusovih ovac: bogastvo, togost, mlačnost, klerikalizem, posvetnost ... »Manjka svoboda,« je izpostavil papež. »In ni  mogoče slediti Jezusu brez svobode. Včasih gre svoboda čez mejo in ti zdrsne. Kar je res. Lahko nam zdrsne, ko hodimo v svobodi. A slabše je, da ti zdrsne, preden si sploh začel hoditi, s temi stvarmi, ki ti preprečujejo, da bi začel hoditi.«

Papež je homilijo sklenil z molitvijo, naj nas »Gospod razsvetli, da bi v sebi videli, ali imamo svobodo, da stopimo skozi vrata, kar je Jezus« in tako »postanemo ovce njegove črede«.

Adoracija in duhovno obhajilo

Papež Frančišek je med mašo povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.« Ob koncu svete maše je potekalo evharistično češčenje in papežev blagoslov z Najsvetejšim.

Torek, 5. maj 2020, 10:55
Preberite vse >