Išči

Vatican News
Papež Frančišek med pridigo pri sveti maši v kapeli Doma sv. Marte. Papež Frančišek med pridigo pri sveti maši v kapeli Doma sv. Marte. 

Papež med jutranjo homilijo: Zdravilo proti duhu sveta je Kristus

Sveti oče je med jutranjo homilijo govoril o duhu sveta, o posvetni duhovnosti ter dejal, da gre za kulturo kratkotrajnosti, ki ne pozna zvestobe, saj se spreminja glede na okoliščine in korist.

Andreja Červek – Vatikan

Med mašo, ki jo je papež Frančišek daroval v kapeli Doma sv. Marte, se je danes posebej molilo za osebe, ki delajo v pogrebništvu in skrbijo za pokop pokojnikov. »Molimo danes za osebe, ki skrbijo za pokop pokojnikov med to pandemijo. Gre za eno od del usmiljenja, pokop pokojnih. In ni neka prijetna stvar, seveda. Molimo zanje, ki tvegajo tudi svoje življenje in možnost okužbe,« je povabil papež.

Posnetek svete maše

Svet sovraži

Pri homiliji je sveti oče govoril o posvetnosti kot kulturi kratkotrajnega, ki ne pozna zvestobe. Edino zdravilo proti duhu posvetnosti pa je Kristus, umrli in vstali. Izhajal je iz današnjega evangelija (Jn 15, 18-21), v katerem Jezus pravi svojim učencem: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži.«

Posvetnost je kultura kratkotrajnosti

Sveti oče je dejal, da Jezus velikokrat, predvsem med svojim slovesom od apostolov, govori o svetu. V današnjem evangeliju pravi: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami.« Jasno govori o sovraštvu, ki ga je svet čutil do Njega in ga bo čutil do nas. In med molitvijo z učenci pri zadnji večerji Očeta prosi, naj učencev ne vzame s sveta, ampak naj jih varuje pred duhom sveta.

Vprašanja, ki si jih naj po papeževih besedah zastavimo, so: »Kaj je duh sveta? Kaj je ta posvetnost, ki je zmožna sovražiti, uničiti Jezusa in njegove učence, še več, pokvariti jih, pokvariti Cerkev? Kaj je ta duh sveta? Dobro bo, da o tem razmišljamo. Je ponudba življenja, ta posvetnost.« Kdo bi mislil, da je posvetnost pripravljanje zabav, hoditi po zabavah. Posvetnost je lahko tudi to, vendar pa to ni bistveno. »Posvetnost je kultura,« je poudaril papež Frančišek, »je kultura kratkotrajnosti, kultura videza, kultura šminkanja, kultura 'danes da, jutri ne, jutri da in danes ne'. Ima površinske vrednote. Je kultura, ki ne pozna zvestobe, ker se spreminja glede na okoliščine, pogaja glede vsega. To je posvetna kultura, kultura posvetnosti.«

In Jezus nas pred tem vztrajno brani. »Moli, da bi nas Oče obvaroval pred to kulturo posvetnosti. Je kultura 'uporabi in odvrzi', glede na korist. Je kultura brez zvestobe. Nima korenin. A je način življenja. Je tudi način življenja mnogih, ki si pravijo kristjani. So kristjani, a so posvetni.«

Posvetnost kot način življenja. Tudi v Cerkvi

Papež je spomnil na priliko o semenu, ki pade v zemljo, kjer Jezus pravi, da skrbi sveta, torej posvetnost, dušijo Božjo besedo, ne pustijo ji rasti. Pavel pravi Galačanom: »Vi ste bili sužnji sveta, posvetnosti.« Frančišek je pri tem izpostavil  zadnje strani knjige Henrija de Lubaca, Meditacije o Cerkvi, kjer govori o duhovni posvetnosti in pravi, da je to najhujše zlo, ki se lahko zgodi Cerkvi. In ne pretirava. Navede tudi ostala zla, ki so strašna, a ta duhovna posvetnost je najhujša. »Ker je hermenevtika življenja, je način življenja, je tudi način življenja krščanstva. In da bi preživela pred pridiganjem evangelija, sovraži, ubija. Ko za mučence pravimo, da so ubiti iz sovraštva do vere – pri nekaterih je sovraštvo bilo teološki problem, a ne pri večini. Pri večini je šlo za posvetnost, ki sovraži vero in jih ubije. To se je zgodilo z Jezusom.«

Kot je nadaljeval papež, bi kdo lahko rekel, da gre zgolj za površinskost življenja. »Posvetnost ni nič površinskega, ima globoke korenine, globoke korenine. Je kameleonska, se spreminja glede na okoliščine, a osnova je ista, je ponudba življenja, ki pride vsepovsod, tudi v Cerkev. Posvetnost, hermenevtična posvetnost, šminkanje, vse se našminka, da bi bilo takšno.«

Zdravilo proti duhu posvetnosti je Kristus

Ko je apostol Pavel prišel v Atene, ga je presunilo, da je na Areopagu videl veliko kipov bogov. In je hotel o tem govoriti. »Vi ste verni ljudje, to vidim. A pozornost mi je pritegnil tisti oltar: Nepoznanemu bogu. Jaz tega poznam in vam prihajam povedat, kdo je.« »In začne oznanjati evangelij. A ko je prišel do križa in vstajenja, so bili ogorčeni in so odhajati. Posvetnost ne prenese pohujšanja križa. Ne prenese. In edino zdravilo proti duhu posvetnosti je Kristus, ki je umrl in vstal za nas, pohujšanje in neumnost.«

In zato, ko apostol Janez govori o svetu, pravi: »Zmaga nad svetom je naša vera.« »Edina vera je vera v Jezusa Kristusa, umrlega in vstalega. In to ne pomeni biti fanatični. To ne pomeni nehati biti v dialogu z vsemu ljudmi. Ampak ... iz prepričanja vere, iz pohujšanja vere, iz Kristusove neumnosti in tudi Kristusove zmage. To je naša zmaga, pravi Janez, vaša vera.«

Razločevati, kaj je posvetnost in kaj evangelij

Papež je homilijo sklenil s povabilom k molitvi: »Prosimo Svetega Duha v teh zadnjih dneh velikonočnega časa za milost, da bi razločevali, kaj je posvetnost in kaj je evangelij, da se ne bi pustili prevarati, kajti svet nas sovraži. Svet je sovražil Jezusa in Jezus je prosil Očeta, naj nas varuje pred duhom sveta.«

Adoracija in duhovno obhajilo

Tudi med današnjo mašo je papež povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.« Ob koncu svete maše je potekalo evharistično češčenje in blagoslov z Najsvetejšim.

Sobota, 16. maj 2020, 11:19
Preberite vse >