Išči

Vatican News
"Naj Gospod podari nam vsem to milost, da bi vsak dan srečali Jezusa, da bi vedeli, da da bi prav spoznali, da On hodi z nami v vseh naših trenutkih." "Naj Gospod podari nam vsem to milost, da bi vsak dan srečali Jezusa, da bi vedeli, da da bi prav spoznali, da On hodi z nami v vseh naših trenutkih."  

Sveti oče molil za žalostne. Gospod je vedno z nami

Papež Frančišek je med današnjo sveto mašo povabil k molitvi za tiste, ki v tem času pandemije trpijo zaradi žalosti. V homiliji je spomnil, da Jezus vedno hodi poleg nas, tudi v temnih trenutkih.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Papež je tudi na tretjo velikonočno nedeljo daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. V uvodu je povabil k molitvi za tiste, ki so v tem času pandemije žalostni iz različnih razlogov: »Molimo danes, pri tej maši, za vse osebe, ki trpijo zaradi žalosti: ker so same ali ker ne vedo, kakšna prihodnost jih čaka ali ker ne morejo poskrbeti za družino, ker nimajo denarja, ker nimajo dela. Veliko ljudi trpi zaradi žalosti. Danes molimo zanje.«

Med homilijo je sveti oče razmišljal ob današnjem evangeljskem odlomku (Lk 24,13-35), ki pripoveduje o srečanju vstalega Jezusa z emavškima učencema, ki sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Papež Frančišek je poudaril, da je jedro krščanstva srečanje z Jezusom: On vedno hodi poleg nas, pozna naše skrbi, nas posluša ter odgovarja na naše stiske.

Homilija papeža Frančiška

Velikokrat smo slišali, da krščanstvo ni le nauk, ni način obnašanja, ni kultura. Da, je vse to, vendar pa je pomembnejše to, da je v prvi vrsti srečanje. Nekdo je kristjan zato, ker je srečal Jezusa Kristusa, ker je dopustil, da ga je On srečal.  

Ta odlomek iz Lukovega evangelija nam govori o srečanju, in sicer tako, da lahko dobro razumemo, kako ravna Gospod in kakšen je naš način ravnanja. Rojeni smo s semenom nemira. Bog je tako hotel: nemir, da bi našli polnost, nemir, da bi našli Boga, mnogokrat tudi ne da bi sami vedeli za ta nemir v sebi. Naše srce je nemirno, naše srce žeja: žeja ga po srečanju z Bogom. Išče ga, mnogokrat tudi na napačnih poteh: se izgubi, nato se vrne, ga išče … Po drugi strani tudi Boga žeja po srečanju, do te mere, da je poslal Jezusa, da bi nas srečal, da bi nam prišel naproti v tem nemiru.

Kako ravna Jezus? V tem evangeljskem odlomku dobro vidimo, da On spoštuje našo osebno situacijo, ne gre naprej. Le včasih naredi tako s trmoglavci – pomislimo na Pavla, ko ga vrže s konja. Ponavadi pa gre počasi, spoštuje naše čase. Je Gospod potrpežljivosti. Kako potrpežljiv je Gospod z vsakim izmed nas! Gospod hodi poleg nas.

Kakor smo videli v primeru teh dveh učencev, posluša naš nemir, ga pozna. In v določenem trenutku nam nekaj pove. Gospod rad posluša, kaj govorimo, da bi nas dobro razumel ter dal primeren odgovor na tisti nemir. Gospod ne pospeši koraka, gre vedno v korak z nami, velikokrat počasi, vendar je takšna njegova potrpežljivost.

Neko staro romarsko vodilo pravi, da mora pravi romar hoditi v korak z osebo, ki je najpočasnejša. In Jezus je tega sposoben, to stori, ne pospešuje, počaka, da mi prvi narekujemo korak. In ob primernem trenutku nam zastavi vprašanje. V tem primeru je jasno: »O čem se pogovarjata?« Dela se, da nič ne ve, da bi nam dal besedo, da bi mi govorili. Všeč mu je, da govorimo. Rad to sliši, rad sliši, da tako govorimo. Zato, da bi nam prisluhnil in odgovoril, nam pusti, da govorimo – kakor da bi se delal, da ničesar ne ve, a z velikim spoštovanjem. In potem odgovori, razlaga, dokler je potrebno. Tukaj nam evangelij pravi: »"Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?" Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.« Razlaga, pojasnjuje.

Priznam, da sem radoveden, kako je Jezus razlagal, da bi tudi sam storil isto. To je bila čudovita kateheza. In potem se taisti Jezus, ki nas je spremljal, ki se nam je približal, dela, da gre naprej, da bi videl, koliko je v nas nemira: »Ne, pridi, ostani malo z nama.« Tako pride do srečanja. Vendar pa srečanje ni le lomljenje kruha, ampak celotna pot. Mi Jezusa srečamo v temi svojih dvomov. Tudi v hudem dvomu naših grehov. On je tam, da bi nam pomagal v naših nemirih. Vedno je z nami.

Gospod nas spremlja, ker nas želi srečati. Zato pravimo, da je jedro krščanstva srečanje: srečanje z Jezusom. Zakaj si kristjan? Zakaj si kristjanka? In veliko ljudi ne zna odgovoriti na to vprašanje. Nekateri zaradi tradicije, drugi pa ne znajo povedati, ker so srečali Jezusa, vendar pa se niso zavedali, da je bilo srečanje z Jezusom. Jezus nas vedno išče. Vedno. In v nas je nemir. V trenutku, ko naš nemir sreča Jezusa, se prične življenje milosti, življenje polnosti, življenje krščanske poti.  

Naj Gospod podari nam vsem to milost, da bi vsak dan srečali Jezusa, da bi vedeli, da da bi prav spoznali, da On hodi z nami v vseh naših trenutkih. Je naš sopotnik na romanju.

Adoracija in duhovno obhajilo

Sveti oče je evharistijo sklenil z adoracijo in blagoslovom z Najsvetejšim. K duhovnemu obhajilu je povabil z naslednjo molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.«

Nedelja, 26. april 2020, 11:28
Preberite vse >