Išči

Vatican News
Papež Frančišek med današnjo sveto mašo v Domu sv. Marte molil za anonimne žrtve pandemije. Papež Frančišek med današnjo sveto mašo v Domu sv. Marte molil za anonimne žrtve pandemije. 

Papež molil za anonimne žrtve pandemije. Homilija: pričevanje in molitev

Papež Frančišek je med mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, govoril o pričevanju in molitvi kot temelju apostolskega delovanja in našega krščanskega življenja. Nismo mi tisti, ki spreobračamo ljudi, ampak je Oče, ki priteguje osebe k Jezusu.

Andreja Červek – Vatikan

Molitveni namen današnje jutranje maše je bil za osebe, ki so umrle zaradi covida-19, pri čemer je sveti oče spomnil tudi na umrle, ki so pokopani v skupnih grobiščih: »Danes molimo za pokojne, za tiste, ki so umrli zaradi pandemije. In na poseben način tudi za – imenujmo jih – anonimne pokojne ... videli smo fotografije skupinskih grobišč.«

Posnetek svete maše

Pri homiliji je papež izpostavil, da je Oče tisti, ki ljudi priteguje k Jezusu. Izhajal je iz današnjega berila (Apd 8, 26-40) in evangelija (Jn 6, 44-51) ter poudaril, da iti v misijone ne pomeni spreobračati ljudi. Bog je tisti, ki srce ljudi pritegne k Jezusu. Biti misijonar pomeni pričevati o svoji veri in tako dati možnost, da bo Oče pritegnil k spoznanju Jezusa. Strukture so sicer dobre, a brez pričevanja niso kraji, kjer Bog priteguje. Poleg pričevanja pa je pomembna še molitev – molitev za misijone. Apostolskega oznanjevanja torej ni mogoče opravljati brez pričevanja in brez molitve. Po papeževih besedah pa to ne velja samo za misijone, ampak za naše celotno krščansko življenje.

Homilija papeža Frančiška

»Nihče ne more priti k meni, če ga Oče, ki me je poslal, ne pritegne.« Jezus spomni, da so to v naprej oznanili tudi preroki: »In vsi se bodo dali Bogu poučiti.« Bog je ta, ki priteguje k poznavanju Sina. Brez tega se ne more spoznati Jezusa. Ja, ja, lahko se študira, tudi študira Sveto pismo, se tudi seznanja, kako se je rodil, kaj je delal, to ja. A spoznati ga od znotraj, spoznati skrivnost Kristusa, to je samo za tiste, ki jih je pritegnil Oče.

To je tisto, kar se je zgodilo temu upravitelju zakladnice etiopske kraljice. Vidi se, da je bil pobožen človek in si je med mnogimi obveznostmi vzel čas za čaščenje Boga. Vernik. Vračal se je v domovino in bral preroka Izaija. Gospod vzame Filipa, ga pošlje na tisti kraj in mu pravi: »Stopi tja in pridruži se temu vozu.« In sliši, da bere Izaija. Pristopi k njemu in ga vprašala: »Ali razumeš?« »Kako bi neki mogel, če me nihče ne pouči?« In vpraša: »O kom prerok tukaj govori?« »Prosim te, pridi na voz.« In med potjo – ne vem koliko časa, jaz mislim da vsaj nekaj ur – je Filip razlagal, razlagal je Jezusa.

Nemir, ki ga je ta gospod imel med branjem preroka Izaija, je bil ravno od Očeta, ki je pritegoval k Jezusu. Pripravljal ga je, pripeljal ga je iz Etiopije v Jeruzalem, da bi počastil Boga, in zatem je s tem pismom pripravil srce za razodetje Jezusa. Tako da takoj, ko je videl vodo, je rekel: »Lahko sem krščen.« In je veroval.

In to, da nihče ne more spoznati Jezusa, ne da bi ga Oče pritegnil k njemu, to velja za naš apostolat, za naše apostolsko poslanstvo kot kristjanov. Mislim tudi na misijone. »Kaj greš delat v misijone?« »Spreobračat ljudi.« »Počasi, ti ne boš nikogar spreobrnil! Oče bo tisti, ki bo pritegnil tista srce, da bi spoznala Jezusa.« Iti v misijone pomeni pričevati o svoji veri. Brez pričevanja ne boš naredil ničesar. Iti v misijone – in misijonarji so dobri – ne pomeni narediti velike strukture, stvari in se pri tem zaustaviti. Ne. Strukture morajo biti pričevanja. Ti lahko narediš neko zdravstveno, izobraževalno strukturo, zelo izpopolnjeno, zelo razvito, a če je brez krščanskega pričevanja, tvoje delo tam ne bo delo priče, delo resničnega oznanjevanja Jezusa. Bo dobrodelna družba, zelo dobra, zelo dobra – a niče več kot to.

Če hočem iti v misijone, če hočem iti opravljat apostolat, moram iti z razpoložljivostjo, da Oče priteguje ljudi k Jezusu. To pa dela pričevanje. Sam Jezus pravi, ko izpove, da je Mesija: »Ti si srečen, Simon Peter, kajti to ti je razodel Oče.« Oče je, ki priteguje. In priteguje tudi z našim pričevanjem. »Jaz bom naredil mnoga dela tu in tam in tam, dela izobraževanja in tega in tistega ...« A brez pričevanja so to dobre stvari, a niso oznanilo evangelijo, niso kraji, ki bi omogočili, da Bog pritegne k spoznanju Jezusa. Delo in pričevanje.

»Kaj pa moram potem narediti, da bo Oče poskrbel in pritegnil tiste ljudi?« Molitev. To je ta molitev za misijone. Prositi Očeta, da pritegne ljudi k Jezusu. Pričevanje in molitev gresta skupaj. Brez pričevanja in molitve ne moremo opravljati apostolskega pridiganja, ne more se oznanjati. Imel bi lepo moralno pridigo, imel bi veliko dobrih stvari, zelo dobrih. A Oče ne bo imel možnosti, da pritegne ljudi k Jezusu. To je središče. To je središče našega apostolata: da Oče lahko pritegne ljudi k Jezusu. Naše pričevanje odpira vrata ljudem in naša molitev odpira vrata v srce Očeta, da pritegne ljudi. Pričevanje in molitev. In to ne samo za misijone, ampak tudi za naše delo kot kristjanov. Ali jaz zares pričujem o krščanskem življenju s svojih življenjskim slogom? Ali molim, da bi Oče pritegnil ljudi k Jezusu?

To je pomembno pravilo našega apostolata, vsepovsod in na poseben način za misijone. Iti v misijone ne pomeni prozelitizma. Enkrat se mi je neka gospa – dobra, videlo se je, da je imela dobre namene – približala z dvema osebama, fantom in dekletom, in mi je rekla: »Tale je bil protestant in se je spreobrnil, jaz sem ga spreobrnila. Ta pa je bila – ne vem ... animistka, ne spomnim se, kaj mi je rekla – in sem jo spreobrnila.« Gospa je bila dobra, dobra. A se je motila. Jaz sem nekoliko izgubil potrpljenje in sem ji rekel: »Poslušaj, ti nisi nikogar spreobrnila. Bog se je dotaknil srca ljudi. In ne pozabi: pričevanje – ja, prozelitizem – ne.«

Prosimo Gospoda za milost, da bi svoje delo živeli s pričevanjem in z molitvijo, da bo tako On, Oče, lahko pritegnil ljudi k Jezusu.

Adoracija in duhovno obhajilo

Jutranja maša se je sklenila z evharističnim češčenjem in s papeževim blagoslovom z Najsvetejšim. Še prej pa je sveti oče povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.«

Četrtek, 30. april 2020, 11:37
Preberite vse >