Jutranja maša: Naj Bog spreobrne srca tistih, ki izkoriščajo stisko ljudi

Andreja Červek - Vatikan

»Molimo danes za ljudi, ki v tem času pandemije trgujejo z osebami v stiski. Izkoriščajo stiske drugih in jih prodajajo: mafijci, oderuhi in mnogi drugi. Naj se Gospod dotakne njihovih src in jih spreobrne,« je dejal sveti oče na začetku današnje maše, ki jo je zjutraj daroval v Domu sv. Marte.

V središče homilije je papež Frančišek postavil lik Jude, ki proda Jezusa, o čemer pripoveduje današnji odlomek iz Matejevega evangelija (Mt 26,14-25). Tudi danes se prodaja ljudi zaradi lastne udobnosti in interesa. Tudi danes imamo skrite izkoriščevalce, ki so družbeno morda brezhibni, a pod mizo trgujejo, tudi z ljudmi. Mnogi namreč hočejo služiti dvema gospodarjema: Bogu in denarju. Kar pa ni mogoče. Treba je izbrati. Papež je izpostavil, da ima tudi vsak med nami v sebi malega Judo, ki mora izbrati med ljubeznijo do denarja in ljubeznijo do Boga.

Homilija papeža Frančiška

Velika sreda se imenuje tudi »sreda izdajstva«, dan, ko se v Cerkvi izpostavi Judovo izdajstvo. Juda proda Učitelja.

Ko mislimo na prodajanje ljudi, nam na misel prihaja trgovina s sužnji, ki so jih iz Afrike vozili v Ameriko. Nekaj starodavnega. Ali pa na primer deklice Jazidinje, prodane v Daeshu. A to je nekaj oddaljenega. Tudi danes se prodaja ljudi. Vse dni. Obstajajo Jude, ki prodajajo brate in sestre, jih izkoriščajo pri delu, jih ne plačujejo pravično, ne priznavajo svoje dolžnosti. Še več, velikokrat jih prodajajo kot najbolj drage stvari. Mislim, da je človek zaradi lastne lagodnosti zmožen poslati stran starše in jih ne več videti, jih dati na varno v dom za ostarele in jih ne obiskovati – proda jih. Imamo zelo splošen pregovor, ki za določene ljudi pravi, da bi ta še svojo mater prodal. In jo prodajo. Sedaj so mirni, so daleč, »vi zanje poskrbite«.

Danes človeška trgovina obstaja kakor pred davnimi časi, obstaja. In zakaj? Ker je Jezus rekel. Denarju je dodelil gospostvo. Jezus je rekel: »Ne more se služiti Bogu in denarju.« Dvema gospodarjema. To je edina stvar, ki jo Jezus postavi na to raven. In vsak med nami mora izbrati: ali služiti Bogu in boš svoboden v čaščenju in služenju ali pa služiti denarju in boš suženj denarja. To je izbira. A mnogi ljudje hočejo služiti Bogu in denarju. Kar pa ni mogoče. Na koncu se pretvarjajo, da služijo Bogu, da bi služili denarju. To so skriti izkoriščevalci, ki so družbeno brezhibni, a pod mizo trgujejo, tudi z ljudmi, ni važno. Človeško izkoriščanje je prodajanje bližnjega.

Juda je odšel, a pustil je učence, ki niso njegovi učenci, ampak hudičevi.  Kakšno je bilo Judovo življenje, tega ne vemo. Morda je bil normalen fant, tudi nemiren, kajti Gospod ga je poklical, naj je učenec. A to mu ni nikoli uspelo biti. Ni imel jezika učenca in ne srca učenca, kot smo brali v berilu. Bil je slaboten v učenčevstvu, a Jezus ga je ljubil.

Evangelij nam pokaže, da mu je bil všeč denar. V Lazarjevi hiši, ko Marija Jezusu mazili noge s tistimi dragimi dišavami, Juda razmišlja. In Janez poudari: »Vendar pa tega ne pravi, ker bi ljubil reveže, ampak ker je bil tat.« Ljubezen do denarja ga je vodila izven pravil, h kraji. In od kraje do izdajstva je le majhen korak. Kdor preveč ljubi denar, izda, da bi ga imel še več. Vedno. To je pravilo, to je dejstvo. Fant Juda, morda dober, z dobrimi nameni, konča kot izdajalec, tako da gre na trg prodajat: »Šel je k velikim duhovnikom in rekel: Koliko mi hočete dati in jaz vam ga naravnost izročim?« Po moje je ta človek bil izven sebe.

Stvar, ki pritegne mojo pozornost, pa je, da mu Jezus nikoli ne reče »izdajalec«. Pravi, da bo izdan, a njemu ne reče »izdajalec«. Nikoli ne reče: »Pojdi stran, izdajalec.« Nikoli! Nasprotno, reče mu: »Prijatelj.« In ga poljubi. Judova skrivnost. Kaj je Judova skrivnost? Ne vem. Don Primo Mazzolari je to razložil bolje od mene. V tolažbo mi je premišljevati tisti kapitel iz Vezelaya. Kako je končal Juda? Ne vem. Jezus tukaj zelo grozi. Zelo grozi: »Gorje tistemu človeku, ki bo Sina človekovega izdal, bolje bi bilo zanj, ko bi se ne bil rodil.« Ali to pomeni, da je Juda v peklu? Ne vem. Jaz gledam kapitel iz Vezelaya. In slišim Jezusovo besedo: »Prijatelj.«

A to nam daje misliti še neko drugo stvar, ki je bolj realna, bolj današnja. Hudič je vstopil v Judo. Hudič ga je pripeljal do te točke. In kako se konča zgodba? Hudič slabo plačuje. Ni zanesljiv plačnik. Vse ti obljubi, vse ti pokaže, a na koncu te pusti samega v tvojem obupu, da se obesiš.

Judovo srce, nemirno, mučeno z lakomnostjo in mučeno z ljubeznijo do Jezusa; z ljubeznijo, ki ji ni uspelo postati ljubezen; mučen s to meglo, se vrne k velikim duhovnikom in prosi odpuščanje, prosi rešitev. »Kaj imamo mi s tem? To je tvoja stvar.« Tako govori hudič in nas pušča v obupu.

Pomislimo na mnoge institucionalizirane Jude na tem svetu, ki izkoriščajo ljudi. In pomislimo na malega Judo, ki ga vsak ima v sebi v trenutku izbiranja med lojalnostjo in interesom. Vsak med nami je zmožen izdati, prodati, izbrati lasten interes. Vsak med nami ima možnost, da se pusti pritegniti ljubezni do denarja ali dobrin ali do blaginje v prihodnosti. »Juda, kje si?« Vprašanje zastavljam vsakemu med nami: »Ti, Juda, mali Juda, ki te imam v sebi, kje si?«

Adoracija in duhovno obhajilo

Ob koncu jutranje svete maše je potekalo evharistično češčenje z blagoslovom. Papež je povabil k duhovnemu obhajilu ter pospremil z molitvijo: »K tvojim nogam, o moj Jezus, poklekam in ti darujem kesanje svojega skrušenega srca, ki se ponižuje v svojem niču pred tvojo sveto navzočnostjo. Častim te v zakramentu tvoje ljubezni, evharistiji. Želim te prejeti v svoje ubogo bivališče, ki ti ga ponuja moje srce. V pričakovanju sreče zakramentalnega obhajila te hočem imeti vsaj v duhu. Pridi k meni, moj Jezus, da bom jaz prišel k tebi. Naj tvoja ljubezen vname vse moje bitje, tako za življenje kot za smrt. Verujem vate, upam vate, ljubim te. Amen.«