Išči

Vatican News
 (Vatican Media)

Papež med jutranjo homilijo: S kakšno mero merim druge in sebe?

Naš življenjski slog, naš način, kako obravnavamo druge, naj bo v celoti krščanski. To pomeni velikodušen in poln ljubezni, kajti z isto mero, s kakršno sodimo, bomo tudi sojeni na koncu svojega življenja, se je glasil osrednji poudarek današnje jutranje homilije, ki jo je papež Frančišek imel med mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Andreja Červek – Vatikan

Meriti s krščansko mero

Sveti oče je homilijo oprl na odlomek iz Markovega evangelija (Mr 4,21-25), za izhodišče pa vzel trditev: »S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo.« Vsi delamo račune z življenjem, delamo jih v sedanjosti in predvsem jih bomo naredili ob koncu našega življenja. Ta Jezusov stavek nam pravi, kakšen bo tisti trenutek oziroma kako se bo odvijala sodba. Če nam odlomek o blagrih in 25. poglavje iz Matejevega evangelija kažeta »stvari, ki jih moramo delati«, pa nam Gospod danes govori o tem, kako naj jih delam, o slogu, s katerim jih moramo živeti, o meri, je dejal papež.

»S kakšno mero merim druge? S kakšno mero merim sebe? Je to velikodušna mera, polna ljubezni do Boga, ali pa je mera nizke ravni? S to isto mero bom sojen, ne bo druge; ta, ravno ta, ki jo jaz uporabljam. Kakšna je raven, na katero sem postavil svojo palico? Je na visoki ravni? O tem moramo razmisliti. Tega ne vidimo samo v dobrih stvareh, ki jih počnemo, ali v slabih stvareh, ki jih delamo, ampak v neprestanem življenjskem slogu.«

Bog, ki se poniža, kot model

Vsak med nami ima namreč nek slog, nek način, s katerim meri sebe, stvari in druge. In ta isti način bo Gospod uporabil za nas. Papež je pojasnil, da torej kdor meri z egoizmom, bo na isti način tudi merjen; kdor je brez sočutja in pri povzpenjanju v svojem življenju tepta glave drugih, bo sojen na isti način, torej brez sočutja. Temu nasproten pa je življenjski stil kristjana, ki ga je sveti oče takole razložil:

»Kot kristjan se vprašam, kaj je temeljni kamen, kamen vzporejanja, da bi vedel, če sem na ravni kristjana, na ravni, ki jo hoče Jezus. To je zmožnost ponižnosti, je zmožnost trpeti ponižanja. Kristjanu, ki ni zmožen s sabo nositi življenjskih ponižanj, nekaj manjka. Je 'polakirani' kristjan ali [kristjan] zaradi interesa. 'A zakaj ravno to?' Ker je tako storil Jezus, ponižal je samega sebe. Pavel pravi: 'Ponižal je samega sebe vse do smrti, in sicer smrti na križu.' On je bi Bog, a se tega ni oklepal: izpraznil se je. To je model.«

Posvetneži ali kristjani?

Papež je nakazal tudi življenjski stil, ki ne sledi Jezusovemu modelu, in ga imenoval »posvetni«. Kot primer je navedel pritoževanja, o katerih mu govorijo škofje, ko imajo težave pri premeščanju duhovnikov v župnije, ker te veljajo za »nižje kategorije« in ne »višje«, kamor bi hoteli iti, in torej prestavitev živijo kot neko kazen. Tako torej lahko prepoznam »moj slog«, »moj način sojenja«: po svojem obnašanju pred ponižanji, ki je lahko posvetni način sojenja, način sojenja kot grešnika, podjetniški način sojenja, krščanski način sojenja.

»Z mero, s katero merite, se bo merilo vam. Z isto mero. Če ima nekdo krščansko mero, ki sledi Jezusu po njegovi poti, bo sojen z isto mero, z veliko, veliko, veliko sočutja, z veliko usmiljenja. A če je moja mera posvetna in samo uporabljam krščansko vero – grem k maši, a živim kot posvetnež –, se mi bo merilo s to isto mero.«

Sveti oče je homilijo sklenil z molitvijo: »Prosimo Gospoda za milost, da bi živeli krščansko in predvsem da se ne bi bali križa, ponižanj, kajti to je pot, ki jo je on izbral, da nas reši; in to je tisto, kar nam zagotavlja, da je moja mera krščanska: zmožnost nositi križ, zmožnost trpeti kakšno ponižanje.«

Audio
Četrtek, 30. januar 2020, 14:34
Preberite vse >