Jutranja homilija: Kdor pravi, da ljubi Boga, a ne ljubi brata, je lažnivec

Andreja Červek – Vatikan

Apostol Janez je razumel, kaj je ljubezen, doživel jo je, vstopil je v Jezusovo srce ter spoznal, kako se ljubezen izraža. V svojem Pismu nam govori o tem, kako se ljubi in kako smo bili ljubljeni.

Bog nas je prvi ljubil

Imamo dve trditvi, ki ju je papež Frančišek med homilijo opredelil kot »jasni«. Prva je temelj ljubezni: »Mi ljubimo Boga, ker nas je on prvi ljubil.« Začetek ljubezni prihaja od njega. »Jaz lahko ljubim ali začnem ljubiti, ker vem, da me je on prvi ljubil. Če nas on ne bi ljubil, mi zagotovo ne bi mogli ljubiti,« je dejal in navedel primer:

Lažnivec je, kdor ne ljubi brata

Druga stvar, o kateri nam govori apostol, je: »Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', sovraži pa svojega brata, je lažnivec.« Ne pravi, da je nevzgojen ali da se je zmotil, ampak da je lažnivec. Tudi mi se moramo tega naučiti, je pripomnil papež.

»Jaz ljubim Boga, molim, vstopim v zamaknjenost … potem pa odmetavam druge, sovražim druge in jih ne ljubim, ali pa sem enostavno brezbrižen do njih … Ne pravi: 'Zmotil si se.' Ampak: 'Lažnivec si.' In ta beseda v Svetem pismu je jasna, kajti biti lažnivec je način, ki je lasten hudiču. On je velik lažnivec, kot nam pravi Nova zaveza, je oče laži. To je definicija satana, ki nam jo daje Sveto pismo. In če ti praviš, da ljubiš Boga in sovražiš brata, si na drugi strani, si lažnivec. In pri tem ni odobritev.«

Mnogi znajo najti razlog, da ne ljubijo. Nekdo lahko reče: »Jaz ne sovražim, a so ljudje, ki mi škodujejo ali ki jih jaz ne morem sprejeti, ker so nevzgojeni ali neotesani.« Papež je pri tem izpostavil konkretnost ljubezni, o kateri govori Janez, ko zapiše: »Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl?« Če nisi zmožen ljubiti ljudi, od tistih, ki živijo blizu, do tistih, ki so najbolj daleč, ne moreš reči, da ljubiš Boga, si lažnivec.

Ljubezen je konkretna

Kot je nadaljeval sveti oče, ne gre samo za sovraštvo. Lahko je tudi nepripravljenost, da bi se vmešavali v stvari drugih. Kar po njegovem prepričanju ni prav, kajti ljubezen se izrazi tako, da delamo dobro.

»Če neka oseba pravi: 'Da bi bil lepo čist, pijem samo destilirano vodo', bo umrla, kajti ta ne pomaga življenju. Resnična ljubezen ni destilirana voda. Je voda vsakega dne, s problemi, s čustvi, z ljubeznijo in s sovraštvom, a takšna je. Ljubiti konkretnost, ljubiti konkretno. Ne gre za laboratorijsko ljubezen. S temi jasnimi opredelitvami nas uči apostol. A obstaja tudi način, kako ne ljubimo Boga in ne ljubimo bližnjega, ki je nekoliko prikrit, in to je brezbrižnost. 'Ne, ne želim tega, želim destilirano vodo. Ne vmešavam se v probleme drugih.' Ti moraš, da bi pomagal, da bi molil.«

Papež Frančišek je navedel besede sv. Alberta Huartada: »Ne delati slabega, je dobro. A ne delati dobrega, je slabo.« Kot je pripomnil, resnična ljubezen mora voditi v delanje dobrega, v to, da si umažemo roke z dobrimi deli.

Po poti vere premagati svetno miselnost

Ni lahko, a po poti vere je mogoče premagati svet, miselnost sveta, ki nam preprečuje ljubiti. To je pot in nanjo ne stopijo brezbrižneži, tisti, ki si umijejo roke pred problemi, tisti, ki se nočejo vmešavati v probleme drugih, da bi jim pomagali, da bi delali dobro; ne stopijo lažni mistiki, tisti, ki imajo destilirano srce, ki pravijo, da ljubijo Boga, a zanemarjajo ljubezen do bližnjega. »Naj nas Gospod poduči o tej resnici: gotovost, da sem bil prvi ljubljen, in pogum, da ljubim brate,« je papež sklenil jutranjo homilijo.