Išči

Vatican News
 (Vatican Media)

Papež Frančišek med jutranjo homilijo o majhnosti

Samo v ponižnem srcu lahko klije Božji Duh, je dejal papež Frančišek med jutranjo homilijo, ki jo je imel med mašo v kapeli Doma sv. Marte. Božje razodetje se vedno začne v majhnosti, kar pa ne pomeni zaprtosti vase, ampak zaupanje v Boga in torej pripravljenost tvegati.

Andreja Červek – Vatikan

Božje stvari se začnejo kot majhne

»Današnje bogoslužje govori o malih stvareh in rečemo lahko, da je danes dan majhnosti,« je dejal papež med mašo v Domu sv. Marte. Bralo se je berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 11,1-10), kjer je naznanjeno: »Tisti dan požene mladika iz Jésejeve korenine, poganjek vzcveti iz njegove korenine. Na njem bo počival Gospodov duh.« Kot je pripomnil sveti oče, današnja Božja beseda hvali majhnost in daje obljubo, obljubo poganjka, ki bo pognal. In kaj je manjše od poganjka? Ravno na njem bo počival Gospodov Duh.

»Odrešitev, razodetje, Božja prisotnost v svetu se tako začne; vedno je tako. Božje razodetje se zgodi v majhnosti. Majhnost: bodisi ponižnost bodisi … mnogo stvari, a v majhnosti. Veliki se predstavljajo kot močni. Pomislimo na Jezusovo skušnjavo v puščavi, kako se je satan predstavil močan, gospodar vsega sveta: 'Jaz ti dam vse, če ti …' A Božje stvari začnejo poganjati iz enega semena, kot majhne. Jezus govori o tej majhnosti v evangeliju.«

Postati mali

Kot beremo v današnjem evangeliju (Lk 10,21-24), se Jezus veseli in se zahvaljuje Očetu, ker se ni razodel velikim, ampak malim. Za božič bomo šli pred jaslice, kjer se nahaja majhnost Boga, je dejal Frančišek in izpostavil:

»V krščanski skupnosti, kjer se verniki, duhovniki, škofje ne podajo na to pot majhnosti, manjka prihodnosti … zrušila se bo. To smo videli pri velikih načrtih v zgodovini: kristjani, ki so se hoteli vsiliti, s silo, veličino, osvajanji … A Božje kraljestvo klije v majhnem, vedno v majhnem, majhnem semenu, semenu življenja. Vendar pa seme samo ne more ničesar. Imamo še eno stvar, ki pomaga in daje moč. 'Tisti dan požene mladika iz Jésejeve korenine, poganjek vzcveti iz njegove korenine. Na njem bo počival Gospodov duh.'.«

Sveti Duh ne more vstopiti v naduto srce

Papež Frančišek je nadaljeval, da Duh vedno izbere majhnost, kajti v veliko, v nadutost, v samozadostnost ne more vstopiti. Malemu srcu se zgodi Gospodovo razodetje. Sveti oče spregovori o strokovnjakih za teologijo, da bi izpostavil, kako teologi niso tisti, ki vedo mnogo stvari – v tem primeru bi se imenovali enciklopedisti teologije. Vedo vse, a ne znajo 'delati' teologije, kajti teologija se dela na kolenih, ko postanemo mali. Pravi pastir, pa naj je duhovnik, škof, papež ali kardinal, kdorkoli že je, če ne postane mali, ni pastir. Kvečjemu je vodja nekega urada, je poudaril Frančišek in pripomnil, da to velja za vse: »Od tistega, ki ima neko funkcijo in se zdi pomemben v Cerkvi, pa do uboge starke, ki na skrivaj opravlja dela usmiljenja.«

Krščanska majhnost ni strahopetnost

Lahko pa se tudi pojavi dvom, in sicer, da majhnost vodi v strahopetnost, torej v zaprtost vase, v strah. A dejansko je ravno nasprotno, je zagotovil sveti oče. »Majhnost je velika, zmožna je tvegati, kajti ničesar nima izgubiti.« Ravno majhnost namreč privede do velikodušnosti, saj smo z njo zmožni iti onkraj nas samih, zavedajoč se pri tem, da veličino daje Bog. Papež je navedel sv. Tomaža Akvinskega, ki razlaga, kako se naj kristjan, ki se čuti malega, obnaša pred izzivi sveta, da ne bo živel kot nek bojazljivec.

»Sv. Tomaž takole pravi: 'Ne prestraši se pred velikimi stvarmi – danes nam to kaže tudi sv. Frančišek Ksaverij – ne prestraši se, pojdi naprej.' Kristjan vedno izhaja iz majhnosti. Če se jaz pri svoji molitvi čutim malega, s svojimi omejitvami, s svojimi grehi, kakor cestninar, ki je molil zadaj v cerkvi, osramočen … 'Usmili se mene grešnika' … boš šel naprej. A če misliš, da si dober kristjan, boš molil kakor tisti farizej, ki ni prišel ven upravičen: 'Zahvaljujem se ti, Bog, ker sem velik.' Ne, zahvalimo se Bogu, ker smo mali.«

Konkretnost malega

Papež je ob koncu homilije priznal, da mu je všeč obhajati zakrament sprave, predvsem pa mu je všeč spovedovati otroke. Njihove spovedi so prelepe, kajti naštevajo konkretne stvari. 'Povedal sem to besedo', na primer, in ti jo ponovi. »Konkretnost tistega, ki je mali. 'Gospod, grešnik sem, ker počnem to in to in to in to … to je moja beda, moja majhnost. A pošlji svojega Duha, da me ne bo strah velikih stvari, naj me ne bo strah, da bi ti storil velike stvari v mojem življenju.'.«

Audio
Torek, 3. december 2019, 15:12
Preberite vse >