Išči

Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte  (Vatican Media)

Jutranja homilija: Doslednost, dojemljivost, vztrajnost

Papež Frančišek je med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, govoril o Pavlovem spreobrnjenju, o katerem beremo v berilu današnjega bogoslužja. Izpostavil je pomen dojemljivosti in odprtosti srca za Božji glas. Tako se je zgodilo Savlu, ki je iz preganjalca kristjanov postal apostol narodov – trmoglavec, vendar ne v duši.

Andreja Červek – Vatikan

Spreobrnjenje Savla na poti v Damask pomeni »novo stran v zgodovini zveličanja«. Zaznamuje namreč odprtost do poganov, do narodov, ki niso bili Izraelci. Pomeni »odprta vrata za univerzalnost Cerkve«, ki jo Gospod dovoli, saj gre za »zelo pomembno stvar«, je dejal papež Frančišek med jutranjo homilijo. Savla, preganjalca kristjanov, na poti v Damask pokliče Jezus in mu spremeni življenje. Slep in brez hrane ostane tri dni v Damasku, dokler Gospod ne pošlje Hananije, da mu povrne vid. Savel, poln Svetega Duha, začne pot spreobrnjenja in oznanjevanja, ter postane Pavel.

Doslednost

Papež Frančišek je pri Pavlu opozoril na nekatere njegove temeljne poteze. Najprej na doslednost, koherentnost, zatem pa na njegovo dojemljivost. Pavel je bil močan mož, zaljubljen v Božjo postavo, v čistost postave. Bil je iskren. In čeprav je imel izrazit karakter, je bil zelo dosleden. »Predvsem je bil dosleden, ker je bil odprt za Boga. Če je preganjal kristjane, jih je zato, ker je bil prepričan, da je to hotel Bog. A kako vendar? Bil je pač prepričan v to,« je pripomnil papež. »Gorečnost, ki jo je imel za čistost Božje hiše, za Božjo slavo. Srce, ki je odprto za Gospodov glas. Tvegal je in tvegal in šel naprej. Druga poteza njegovega temperamenta je, da je bil poslušen mož, imel je to dojemljivost, ni bil trdoglav.«

Dojemljivost

Trmast je morda bil njegov temperament, vendar ne njegova duša. Pavel je bil namreč odprt za Božje predloge. Z veliko vnemo je zapiral in ubijal kristjane, a po tistem, ko je slišal Gospodov glas, je postal kakor otrok, pustil se je voditi. Kot je pojasnil papež: »Vsa tista načela, ki jih je imel, so molčala. Čakal je Gospodov glas: 'Kaj moram storiti, Gospod?' In tako gre dalje v srečanje v Damask, v srečanje s tistim drugim dojemljivim možem in se mu pusti poučiti kakor otrok, pusti se krstiti kakor otrok. Zatem si ponovno opomore. In kaj stori? Ostane tiho. Gre v Arabijo molit za dolgo časa, morda za več let – tega ne vemo. Dojemljivost. Odprtost za Božji glas in dojemljivost. To je zgled za naše življenje. Všeč mi je danes govoriti o tem,« je dejal sveti oče.

Vztrajnost

Pri tem se je obrnil na sestre skupnosti Cottolengo, ki so bile pri jutranji maši in praznujejo 50. obletnico redovnega življenja. »Hvala, da ste poslušale Božji glas in hvala za dojemljivost,« jim je dejal in z zbranimi pri maši podelil spomine, ko je prvič obiskal eno od skupnosti Cottolengo, ki sprejema osebe z motnjami v fizičnem in psihičnem razvoju. Sestre živijo svoje življenje med odvrženimi. Brez vztrajnosti in dojemljivosti ne bi mogle početi tega, kar počnejo, je zatrdil sveti oče iz izpostavil ravno pomembnost vztrajnosti: »Vztrajati. To je znamenje Cerkve. Danes bi se po vas želel zahvaliti mnogim možem in ženam, pogumnim, ki tvegajo življenje, ki gredo naprej, ki iščejo nove poti v življenju Cerkve. Iščejo nove poti,« je izpostavil in spodbudil: »Iščimo nove poti! A pod pogojem, da so to Gospodove poti. In iti dalje, iti dalje s poglabljanjem molitve, s poglabljanjem dojemljivosti, z odprtostjo srca za Božji glas. Tako pride do pravih sprememb v Cerkvi, z osebami, ki se znajo boriti v malem in velikem.«

Majhnost in veličina

Kristjan mora imeti karizmo majhnosti in veličine, je dejal papež in homilijo sklenil s prošnjo za milost dojemljivosti za Gospodov glas in za odprto srce za Gospoda; za milost, da se ne bi bali početi velikih stvari, hoditi dalje in z nežnostjo skrbeti za male stvari.

Petek, 10. maj 2019, 14:55
Preberite vse >