Papež med jutranjo mašo o Krstnikovem mučeništvu: Vrednost življenja je v darovanju

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je med jutranjo homilijo povabil k premišljevanju o štirih protagonistih, ki so povezani s smrtjo Janeza Krstnika. To so pokvarjen in neodločen kralj, zlobna ženska, ki je sovražila, nečimrna in muhasta plesalka in obglavljen prerok – »največji človek, rojen iz žene«, ki se je pomanjšal, da bi se Jezus povečal. Kot je dejal, mučeništvo Janeza, ki je za Jezusom »največji človek, rojen iz žene«, pomeni veliko pričevanje: življenje je vredno samo, ko se ga daruje za druge v ljubezni, resnici, vsakdanjem življenju, družini.

Štiri osebe Janezovega mučeništva

Prizor iz Markovega evangelija (Mr 6,14-29) nam približa štiri osebe, ki jih po papeževem povabilu naj »gledamo z odprtim srcem«, da bi nam Gospod lahko spregovoril. Te osebe so: kralj Herod, pokvarjen in neodločen; Herodiada, žena kraljevega brata, ki je znala samo sovražiti; Saloma, nečimrna plesalka, in prerok, ki je bil sam obglavljen v zaporu. Pripoved je papež začel obnavljati na koncu, pri Janezovih učencih, ki sprašujejo po Janezovem truplu in ga položijo v grob.

Pomanjšal se je do smrti

Največji med vsemi konča na ta način. A Janez je vedel, da se mora izničiti, je pojasnjeval papež Frančišek. Že na začetku, ko je govoril o Jezusu, je to rekel: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« In zmanjšal se je vse do smrti. Bil je predhodnik in oznanjevalec Jezusa. Rekel je: »Nisem jaz, On je Mesija.« Pokazal ga je prvim učencem, zatem pa je njegova luč začela počasi ugašati, vse do teme tiste celice v ječi, kjer je ostal sam in bil obglavljen.

Mučeništvo je skrivnost in dar

»A zakaj se je to zgodilo?« se je vprašal papež in razložil: »O življenju mučencev ni lahko pripovedovati. Mučeništvo je služba, je skrivnost, je zelo poseben in zelo velik življenjski dar.« Na koncu se stvari zaključijo na nasilen način, zaradi človeških drž, ki pripeljejo do odvzetja življenja nekemu kristjanu, pošteni osebi, in tako iz njega naredijo mučenca.

Herod – pokvarjenec, ki mu ne uspe spremeniti življenja

Papež Frančišek se je zaustavil pri vsakem od treh protagonistov, ki so bili povezani z Janezovim mučeništvom. Kralj Herod je verjel, da je Janez prerok, pripravljen ga je bil poslušati, v nekem trenutku ga je tudi ščitil, a dal ga je v ječo. Bil je neodločen, kajti Janez ga je grajal zaradi greha prešuštva. Herod je po preroku slišal Božji glas, ki mu je govoril: »Spremeni življenje.« A mu tega ni uspelo. Kralj je bil pokvarjen. In iz pokvarjenosti se je zelo težko izviti. Bil je pokvarjenec, ki je hotel vzpostaviti diplomatsko ravnotežje med svojim življenjem, kjer ni bilo samo prešuštva, ampak tudi polno nepravičnosti, ki jih je podpiral, ter zavedanjem o svetosti preroka, ki je stal pred njim. In ni mu uspelo razvezati vozla.

Herodiada – žena s satanskim duhom sovraštva

Herodiada je bila žena Herodovega brata Filipa, ki ga je ubil sam Herod, da bi lahko dobil njegovo ženo. Evangelij o njej pravi samo to, da je sovražila Janeza, kajti govoril je zelo jasno. Kot je pripomnil papež, mi vemo, da je sovraštvo zmožno vsega, ima veliko moč sovraštvo je satanovo dihanje. Mislimo, da ne zna ljubiti, da ne more ljubiti, a njegova 'ljubezen' je sovraštvo. In ta žena, Herodiada, je imela satanskega duha sovraštva, ki je uničeval.

Salome – obljubljeno ji je bilo vse

Zatem je tu še Saloma, Herodiadina hči, vešča v plesu, ki je bila zelo všeč gostom in samemu kralju. Herod sredi te navdušenosti deklici obljubi, da ji bo dal vse. »Dal ti bom vse«, pravi in tako uporabi iste besede, ki jih je uporabil satan, ko je skušal Jezusa: »Če me boš počastil, ti bom dal vse, vse kraljestvo.« A Herod tega ni vedel.

Papež Frančišek je dejal: »Za temi osebami je satan, sejalec sovraštva v ženi, sejalec nečimrnosti v deklici, sejalec pokvarjenosti v kralju. 'Največji človek, rojen iz žene', pa konča sam, v temno celici ječe, zaradi muhavosti neke nečimrne plesalke, zaradi sovraštva diabolične ženske, zaradi pokvarjenosti neodločnega kralja. Je mučenec, ki je dopustil, da se je njegovo življenje manjšalo, manjšalo, manjšalo, da bi tako dal mesto Mesiji.«

Življenje je vredno, ko je darovano

Janez umre v ječi, v anonimnosti, kakor mnogi naši mučenci. Evangelij nam pravi samo, da so učenci šli, vzeli truplo in ga položili v grob. Vsi smo prepričani, da je to veliko pričevanje velikega moža in velikega svetnika, je poudaril papež in nadaljeval: »Vrednost življenja je samo v darovanju, ko se daruje v ljubezni, resnici, ko se daruje drugim, v družini. Vedno v darovanju. Če nekdo vzame življenje zase, da bi ga varoval, kakor kralj v svoji pokvarjenosti ali žena s sovraštvom ali deklica s svojo nečimrnostjo, življenje umre, ovene, ničemur ne služi.«

Odprite srce, naj vam Gospod govori

Papež Frančišek je ob koncu homilije zatrdil, da je Janez daroval svoje življenje: »Jaz se moram manjšati, da bi se Njega poslušalo in videlo, da bi se On, Gospod razodel.« Predlagal je še, naj si zapomnimo te štiri osebe: »Pokvarjenega kralja, gospo, ki je znala le sovražiti, nečimrno deklico, ki nima nobene vesti, in preroka, samega obglavljenega v ječi. Opazujte jih in vsak naj odpre srce, da bi mu Gospod o tem govoril.«