Papež: Potrošništvo je bolezen. Prosimo za milost darežljivosti

Andreja Červek – Vatikan

Med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež Frančišek pozval, naj se vprašamo, kako smo lahko bolj darežljivi do revnih, tudi z malimi stvarmi. Opozoril je, da je sovražnik darežljivosti potrošništvo, ko trošimo več, kot pa potrebujemo. Nasprotno pa darežljivost širi srce in vodi v velikodušnost. V evangeliju Jezus velikokrat izpostavi kontrast med bogatimi in revnimi, pomislimo samo na bogatega požrešneža, na Lazarja ali bogatega mladeniča. Jezus pravi, da bo bogatemu človeku zelo težko vstopiti v nebeško kraljestvo. Nekdo bi Jezusa lahko označil za »komunista«, je pripomnil papež, a ko je Gospod govoril o teh stvareh, je vedel, da je za bogastvom vedno hudi duh, gospodar sveta. Zato je enkrat tudi rekel, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema: služiti Bogu in služiti bogastvu.

Darežljivost izvira iz zaupanja v Boga

Tudi v današnjem evangeliju (Lk 21,1-4) imamo kontrast med bogatimi, »ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico«, in »siromašno vdovo«, ki »je devala vanjo dva novčiča«. Po papeževih besedah so ti bogatini drugačni od bogatega požrešnega, niso hudobni. Zdi se, da so dobri ljudje, ki hodijo v tempelj in darujejo. Gre torej za drugačen kontrast. Gospod nam želi povedati nekaj drugega, ko poudari, da je vdova »vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež«. Vdova, sirota, migrant, tujec so bili najrevnejši v Izraelu. Ko je kdo hotel govoriti o najbolj siromašnih, se je vedno skliceval nanje. Vdova iz današnjega evangelija je dala od tistega malo, kar je imela za življenje, ker je zaupala v Boga. Bila je ženska blagrov, bila je zelo darežljiva. Dala je vse, kajti Gospod je več kot vse. Kot je zatrdil papež, nas evangeljski odlomek vabi k darežljivosti.

Koliko parov čevljev imam?

Pred statistikami o revščini v današnjem svetu, pred otroki, ki umirajo od lakote, ki nimajo ničesar za jesti, nimajo zdravil, pred veliko revščino, o kateri vsak dan poslušamo v novicah, je prava drža vprašati se: »Kako lahko jaz to rešim?« To vprašanje se poraja iz skrbi, da bi delal dobro. Ko se oseba, ki ima nekaj denarja, vpraša, ali tisto malo, kar ima, služi čemu, je odgovor 'ja', služi, kakor dva vdovina novčiča.

»Klic k darežljivosti. Darežljivost je stvar vsakega dne, na kar moramo misliti: Kako sem lahko bolj darežljiv do revnih, do potrebnih? Kako jim lahko še bolj pomagam?« je dejal papež Frančišek. Nekdo bi odgovoril: »Ampak mi komaj pridemo do konca meseca.« Papež je pripomnil, da morda kakšen novčič ostane. »Pomisli: ali sem lahko darežljiv z njim? Pomisli. Male stvari. Na primer, naredimo en krog po naših sobah, po naši garderobi. Koliko parov čevljev imam? En, dva, tri, štiri, petnajst, dvajset … vsak sam vé. Malo preveč. Poznal sem enega monsinjorja, ki jih je imel štirideset. Če imaš veliko čevljev, jih polovico podari. Koliko oblačil imam, ki jih ne nosim ali jih oblečem samo enkrat na leto? To je način, kako biti darežljivi, dati od tistega, kar imamo, deliti z drugimi.«

Potrošniška bolezen

Papež Frančišek je zatem dejal, da je poznal gospo, ki je vedno, ko je šla nakupovat, deset odstotkov vsega, kar je kupila, namenila za revne. Dajala je desetino ubogim. »Mi lahko delamo čudeže z darežljivostjo. Morda tega ne počnemo, ker se ne spomnimo. Evangeljsko sporočilo nam dá misliti. Kako sem lahko še bolj darežljiv? Malo več, ne veliko.« Nekdo bi rekel: »Res je, ampak … ne vem zakaj, a vedno obstaja strah …« Papež je izpostavil: »Danes imamo neko drugo bolezen, to je bolezen proti darežljivosti, potrošniška bolezen.«

Pomeni vedno kupovati stvari. Papež je spomnil, da je v Buenos Airesu vsak vikend bil organizirani nakupovalni turizem. V petek zvečer so napolnili letalo in po deset urnem letu se je vso soboto in del nedelje preživelo med nakupovanjem po trgovinah.

»Danes je ta potrošniška bolezen zelo težka bolezen,« je poudaril papež. »Ne pravim, da vsi počnemo tako. A potrošništvo – trošiti več, kot pa potrebujemo, pomanjkanje varčevanja – to je sovražnik darežljivosti. Materialna darežljivost pomeni misliti na siromašne. To lahko dam, da bodo lahko jedli, da se bodo oblekli – te stvari imajo drugačno posledico. To širi srce in te vodi v velikodušnost.«

Darežljivost vodi v velikodušnost

Gre torej za to, da imamo velikodušno srce, kamor vsi lahko vstopijo. Tisti bogataši, ki so dajali denar, so bili dobri, tista vdova je bila sveta. Papež Frančišek je ob koncu homilije pozval, naj se podamo na pot darežljivosti ter začnemo doma, s tem da razmislimo, česar ne potrebujemo, kaj bi potreboval kdo drug. Gospoda je treba prositi, naj nas osvobodi tistega zla, ki je tako zelo nevarno, kar je potrošništvo. Iz nas namreč dela sužnje, povzroča odvisnost od trošenja. To je psihična bolezen. »Prosimo Gospoda za milost darežljivosti, ki nam širi srce in nas vodi v velikodušnost,« je sklenil sveti oče.