Papež: Kakšen bo moj konec? Kakšno bo moje srečanje z Gospodom?

Andreja Červek – Vatikan

»Kakšen bo moj konec? Kako bi rad, da me sreča Gospod, ko me bo poklical?« Modro je razmišljati o koncu, saj nam to pomaga iti naprej. Pametno je izprašati si vest o stvareh, ki bi jih moral popraviti, in o tistih, ki jih lahko nadaljujem, ker so dobre. Papež je pri homiliji izhajal iz odlomka iz knjige Razodetja (Raz 14,14-19), ki se je bral med današnjim bogoslužjem. Razmišljati o našem koncu je po papeževih besedah milost, čeprav o tem ne razmišljamo radi in raje prelagamo na jutri.

Kakšno je žito mojega življenja?

Sv. Janez nam v berilu iz Razodetja govori o koncu sveta s podobo o žetvi in opisuje Kristusa in angela, ki imata v roki srpa. Ko bo prišla naša ura, bomo morali pokazati »kakovost svojega žita, kakovost svojega življenja«. Morda se te besede zdijo preveč temačne in nam niso všeč, a kot je dodal papež, je to resnica: »To je žetev, ko se bo vsak med nami srečal z Gospodom. Prišlo bo do srečanja in vsak med nami bo Gospodu rekel: 'To je moje življenje. To je moje žito. To je kakovost mojega življenja. Sem se zmotil?' Vsi bomo morali tako povedati, kajti vsi se motimo. 'Naredil sem dobre stvari.' Vsi delamo dobre stvari. In Gospodu bomo pokazali žito.«

Modro je misliti na svoj konec

Kaj bi rekel Gospodu, če bi me poklical danes? Da se nisem zavedal, da sem bil raztresen … Ne poznamo ne ure ne dneva. Življenje ni zagotovljeno nikomur. Gotovo pa je, da bomo vsi imeli konec. A samo Bog vé kdaj. »Dobro bo za nas, če bomo ta teden razmišljali o koncu. Če bi me Gospod poklical danes, kaj bi storil, kaj bi rekel, kakšno žito bi mu pokazal? Misel na naš konec nam pomaga hoditi naprej. To ni statična misel, ampak je misel, ki gre naprej, nosi jo krepost, upanje. Konec bo prišel, a ta konec bo srečanje, srečanje z Gospodom. Res je, šlo bo za poročilo vsega, kar sem storil, a bo tudi srečanje z usmiljenjem, veseljem srečo. Misliti na konec, na konec stvarstva, na konec lastnega življenja je modrost. Modri tako počnejo,« je dejal papež Frančišek.

Da bo naš konec dan veselja

Cerkev nas v tem tednu vabi, da se vprašamo, kakšen bo moj konec, kako bi želel, da me sreča Gospod, ko me bo poklical. Izprašati moram svojo vest in oceniti, kaj moram popraviti, kaj ni prav in na kaj se lahko oprem ter nadaljujem, ker je dobro. Vsak med nami ima veliko dobrega, je pripomnil papež in poudaril, da pri tem nismo sami, Sveti Duh nam namreč pomaga. »V tem tednu prosimo Svetega Duha za modrost časa, modrost konca, modrost vstajenja, modrost večnega vstajenja z Jezusom. Naj nam pomaga razumeti to modrost, ki je del naše vere. To bo dan veselja ob srečanju z Jezusom. Prosimo, naj nas Gospod pripravi. Vsak naj ta teden razmišlja o koncu: Ne bom ostal večno. Kako želim končati?«