Beta različica

Cerca

Vatican News
Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte  (Vatican Media)

Papež: Ne pozabimo, od kod nas je Gospod poklical

Papež Frančišek je pri homiliji med mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, izhajal iz evangeljskega odlomka, ki govori o klicu cestninarja Mateja (Mt 9,9-13). Spodbudil je, naj izberemo pot usmiljenja, če želimo priti do Božjega srca.

Andreja Červek – Vatikan

Matej je torej bil cestninar, pokvarjenec, kajti za denar je izdajal domovino: izdajalec svojega naroda. Nekdo bi lahko mislil, da Jezus nima ravno pravega občutka za izbiro ljudi, saj je poleg Mateja izbral tudi mnoge druge, ki so se nahajali na najbolj preziranih mestih. Na primer Samarijanka in mnogi drugi grešniki. In je iz njih naredil apostole.

Papež Frančišek je pojasnil: »In potem imamo v življenju Cerkve mnoge kristjane, mnoge svetnike, ki so bili izbrani izmed najbolj nizkega. To zavedanje bi morali mi kristjani vedno imeti – od kod sem bil izbran, od kod sem bila izbrana za kristjana; to zavedanje mora ostati vse življenje in imeti moramo spomin na naše grehe, spomin, da se je Gospod usmilil mojih grehov in me je izbral, da bi bil kristjan, da bi bil apostol.«

Matej ni pozabil svojega izvora

Papež je opisal Matejev odziv na Gospodov klic: ni se začel prefinjeno oblačiti, ni začel drugim govoriti 'Jaz sem prvak med apostoli, tukaj jaz zapovedujem'. Ne. Vse življenje je dela za evangelij.

»Ko apostol pozabi svoj izvor in začne delati kariero, se oddalji od Gospoda in postane funkcionar. Morda dela veliko dobrega, a ni apostol. Nezmožen bo posredovati Jezusa. Postal bo urejevalec pastoralnih načrtov in mnogih drugih stvari, a bo navsezadnje poslovnež. Poslovnež Božjega kraljestva, kajti pozabil je, od kod je bil izbran,« je izpostavil Frančišek in dodal, da je zato pomemben spomnim na naš izvor. Ta spomin mora spremljati življenje apostola in vsakega kristjana.

Biti kristjan je velika in lepa stvar

Namesto da bi gledali sami sebe, raje gledamo druge, njihove grehe in jih obrekujemo. To je navada, ki ne naredi nič dobrega. Bolje je obtožiti samega sebe in se spomniti, od kod nas je Gospod izbral in nas privedel vse do sem. Kadar Gospod izbere, izbere za nekaj velikega. »Biti kristjan je velika in lepa stvar. Mi smo tisti, ki se oddaljimo in hočemo ostati na pol poti,« je dejal sveti oče. Mi smo tisti, ki nam manjka usmiljenja in pogajamo se z Gospodom, a on nas vseeno čaka.

Božje usmiljenje išče vse, odpušča vsem

Ob klicu se Matej odpove svoji ljubezni, denarju, da bi hodil za Jezusom. Prijatelje povabi naj obedujejo z njim in se veselijo z Učiteljem. Tako so ob tisti mizi sedeli najslabši od najslabših. In z njimi je bil Jezus.

»Učitelji postave so se pohujševali. Poklicali so učence in govorili: 'Pa kako to, da tvoj učenik dela tole, s temi ljudmi? Postal bo nečist!' Če ješ z nečistim, se nalezeš nečistosti in nisi več čist. Jezus pa začne govoriti in pravi: 'Pojdite in se poučite, kaj pomeni 'Usmiljenja hočem in ne daritve.' Božje usmiljenje išče vse, odpušča vsem. Prosi samo, da rečeš: 'Ja. Pomagaj mi.' Samo to.«

Tem, ki so se pohujševali, Jezus odgovori, da ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. »Usmiljenja hočem in ne daritve.« Razumeti Gospodovo usmiljenje je skrivnost. Je največja, najlepša skrivnost, je Božje srce. Če želiš priti do Božjega srca, se podaj na pot usmiljenja in se pusti obravnavati z usmiljenjem, je papež sklenil homilijo.

Zvočni posnetek

Photogallery

Fotografije
21 september 2018, 12:31
Preberite vse >