Išči

Papež Frančišek je še zadnjič daroval sveto mašo v neposrednem prenosu iz  Doma sv. Marte. Papež Frančišek je še zadnjič daroval sveto mašo v neposrednem prenosu iz Doma sv. Marte.  (Vatican Media)

Papež molil za čistilke in čistilce. Homilija: Osirotelost današnje družbe – manjka Oče

Papež Frančišek je zjutraj, na šesto velikonočno nedeljo, daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte in govoril o osirotelosti današnje družbe. Ko ni Očeta, prihaja namreč do vojn, sporov in žalitev. Sveti Duh pa nas uči, kako priti do Očeta, ki iz nas dela brate ene same družine ter nam daje krotkost Božjih otrok. Danes se je posebej molilo za osebe, ki delajo kot čistilke in čistilci.

Andreja Červek – Vatikan

Na začetku evharističnega obhajanja je sveti oče povabil k molitvi za čistilke in čistilce: »Danes je naša molitev za mnoge osebe, ki čistijo bolnišnice, ceste, ki praznijo koše za smeti, ki hodijo po domovih in odnašajo odpadke. Gre za delo, ki ga nihče ne vidi, a je delo, ki je potrebno za preživetje. Naj jih Gospod blagoslovi in jim pomaga.«

Posnetek svete maše

Ne bom vas zapustil sirot

Izhodišče papeževe homilije so bile Jezusove besede iz današnjega evangelija (Jn 14, 15-21): »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam.«

Ko se Jezus poslavlja od svojih učencev, jim daje mir, ko jim obljubi: »Ne bom vas zapustil sirot.« »Zavaruje jih pred tisto bolečino, tistim občutkom bolečine zaradi osirotelosti,« je pojasnjeval papež. »Danes je na svetu veliko občutenje osirotelosti. Mnogi imajo mnogo stvari, a manjka Oče. In v zgodovini človeštva se to ponavlja. Ko manjka Oče, nekaj manjka, in vedno obstaja želja da bi srečali in ponovno našli Očeta. Tudi v starodavnih mitih – pomislimo na mit o Ojdipu, o Telemahu.« In tudi na mnoge druge mite, ki nam prikazujejo Očeta, ki ga ni.

Družba, kjer manjka Oče

Po papeževih besedah lahko rečemo, da »danes živimo v družbi, v kateri manjka Oče«. Imamo »občutek osirotelosti, ki se dotika ravno pripadnosti in bratstva«. Zato je Jezus obljubil: »Jaz bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika.« Jezus pravi: »Jaz odhajam, a prišel bo drugi, ki vas bo učil dostopanja k Očetu. Spomnil vas bo dostopanja k Očetu.« »Sveti Duh ne prihaja, da bi si pridobil svoje stranke. Prihaja da bi pokazal dostop do Očeta, da bi spomnil na dostop k Očetu, ki ga je Jezus odprl, kar je Jezus pokazal. Ne obstaja samo duhovnost Sina, samo Svetega Duha. Središče je Oče. Sin je poslan od Očeta in se vrača k Očetu. Sveti Duh je poslan od Očeta, da bi nas spominjal in učil dostopa k Očetu.«

Blagost, spoštovanje, krotkost

»Samo s to zavestjo otrok, ki niso sirote, se lahko med nami živi mir,« je poudaril papež. »Vojne, tako manjše vojne kot velike vojne, imajo vedno razsežnost osirotelosti. Manjka Oče, ki dela mir.« In zato Peter, kot smo brali v berilu iz 1. pisma apostola Petra (1 Pt 3,15-18), poziva prvo krščansko skupnost, naj odgovori »krotko in spoštljivo, iz dobre vesti«, tistim, ki sprašujejo po razlogu vere. Gre za »krotkost, ki jo daje Sveti Duh. Sveti Duh nas uči te krotkosti, te miline otrok Očeta. Sveti Duh nas ne uči žaliti. Ena od posledic občutka osirotelosti je žalitev, so vojne, kajti če ni Očeta, ne obstajajo bratje, izgubi se bratstvo. Ta blagost, spoštovanje, krotkost, to so drže pripadnosti, pripadnosti družini, ki ima Očeta, ki je središče vsega, je izvor vsega, je enost vseh, je zveličanje vseh, saj je poslal svojega Sina, da bi rešil vse.« In pošilja Svetega Duha, da bi nas spomnil na dostop do Očeta, na »to očetovstvo, to bratsko držo blagosti, miline, miru«.

»Prosimo Svetega Duha, naj nas vedno, vedno spominja na ta dostop do Očeta, naj nas spominja, da imamo enega Očeta; in naj tej civilizaciji, ki ima velik občutek osirotelosti, podeli milost, da ponovno najde Očeta, ki daje smisel celotnemu življenju in iz vseh ljudi ustvarja eno družino,« je dejal papež Frančišek ob koncu homilije.

Adoracija in duhovno obhajilo

Tudi današnja sveta maša se je sklenila z evharističnim češčenjem in papeževim blagoslovom z Najsvetejšim. Še prej pa je sveti oče povabil k duhovnemu obhajilu ter pospremil z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.«

Nedelja, 17. maj 2020, 10:21
Preberite vse >