Škof Saje na tiskovni konferenci Slovenske Karitas: »Gospod blagoslavlja vsak paket pomoči, ki ga damo iz rok«
Tiskovni urad SŠK
Nagovor msgr. Andreja Sajeta
Vodne ujme so v preteklih dneh prizadejale izjemno škodo. Prizadete so mnoge družine in posameznike. Pokrajina je spremenila svoj videz in bo odslej drugačna. Narava je pokazala veliko moč in nas opozorila, da človek ni vsemogočen in ima svoje meje. Stiske ljudi so neizmerne, mnogi so izgubili vse svoje premoženje.
Po nesreči, ki nas je zadela, odmeva Kristusovo vprašanje, ki ga je zastavil ob podiranju stolpa v Siloi, saj se ljudje vedno sprašujemo, če smo storili kaj narobe, ko nas zadane huda nesreča (Lk 13,4). Vendar obtoževanje sebe in drugih ni prava pot, prava pot je vselej spreobrnjenje, kakor nas v omenjenem odlomku uči Gospod Jezus.
Tudi mi torej prepoznajmo v tej nesreči spodbudo k spreobrnjenju, vabilo k molitvi drug za drugega in h konkretni solidarnosti.
Hvala vsem vam, sodelavkam in sodelavcem Karitas, ki te dni vlagate ves vaš čas in energijo v sanacijo škode in pomoč prizadetim. Za nesebično pomoč smo hvaležni civilni zaščiti, gasilcem, zdravnikom in reševalcem, državnim ustanovam in mnogim posameznikom, ki so na izvirne načine hitro našli načine oblike pomoči.
Ko se odpravimo na teren pomagat in opazujemo uničenje, ki so ga povzročila neurja, se nam lahko zazdi, da je naše delo le kaplja v morju. Ko gledamo kaplje solza, ki polzijo po licu mlade mame in očeta, ki sta izgubila dom za svojo družino, se nam milo stori in srce za trenutek upade. Ko gledamo gospodarsko škodo ter neštete spremenjene usode ljudi, se nam zdi, da je škoda prevelika, da bi jo lahko popravili.
Takrat se spomnimo, posebej vi, dragi sodelavci Karitas, da Gospod obljublja svoje plačilo celo tistemu, »ki dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih« (Mt 10,42). To je obljuba vašemu delu!
Zavedajmo se, da Gospod blagoslavlja naše napore in naše delo: vsak paket pomoči, ki ga damo iz rok; vsaka lopata ki jo zasadimo v nanošen prod; vsak zamah z metlo, ko se trudimo odstranjevati blato z naših dvorišč.
Vse to je kakor pet hlebov in ribi, ki jih učenci prinesejo pred Gospoda, da jih blagoslovi in iz njih naredi nekaj velikega. Iz nečesa neznatnega nasiti celo množico (Mt 14, 16-18)!
Tudi mi prinašamo v teh dneh, kakor učenci v evangeliju, naših pet hlebov in dve ribi v obliki naših darov in prostovoljnega dela. Slovenci in naši sosedje in drugi dobri ljudje dajemo skupaj, kar imamo, ter prinašamo pred Gospoda, da bi on to blagoslovil in spremenil v nekaj lepšega in boljšega.
Naj nas te misli in Božje obljube opogumljajo, ko te dni garamo za sanacijo naše domovine.
