Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za 5. velikonočno nedeljo

Apd 9,26-31

Pavel je prišel v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec. Tedaj se je zanj zavzel Barnaba in ga predstavil apostolom. Povedal jim je, kako je Savel med potjo videl Gospoda, ki mu je govoril, in kako je v Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem imenu. Poslej se je z njimi družil v Jeruzalemu in pogumno govoril v Gospodovem imenu. Razpravljal je s helenisti in se z njimi prerekal, ti pa so ga nameravali ubiti. Ko so bratje to izvedeli, so ga odpeljali v Cezarejo, nato pa poslali v Tarz. Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samariji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v strahu Gospodovem in rastla v tolažbi Svetega Duha.

1Jn 3,18-24

Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. V tem bomo spoznali, da smo iz resnice in bomo pred njim prepričali svoje srce; saj če nas naše srce obsoja; je vendar Bog večji od našega srca in pozna vse. Preljubi, če nas naše srce ne obsoja, imamo zaupanje Boga, in če kaj prosimo, prejmemo od njega, saj se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč. In to je njegova zapoved, naj verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. In kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v njem in on v njem; in v tem spoznavamo, da ostaja v nas – iz Duha, ki nam ga je podaril.

Jn 15,1-8

»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama od sebe roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši, take poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.

Razlaga cerkvenih očetov

Sv. Avguštin razlaga: »Mladiki pritiče eno ali drugo, bodisi vinska trta ali ogenj; če ni na vinski trti, bo v ognju: da ne bo torej v ognju, naj bo na vinski trti«. V nekem pismu, ki ga je napisal Janez Prerok, ki je živel v 5. stoletju v gaški puščavi, mu je eden od vernikov postavil vprašanje: 'Kako lahko ostaneta skupaj človekova svoboda in to, da brez Boga ne moremo ničesar storiti?' Menih je odgovoril: 'Če človek nagne svoje srce k dobremu in prosi Boga za pomoč, bo dobil zadostno moč za izpolnitev lastnega dela. Zato gresta človekova svoboda in Božja moč skupaj. To je mogoče, saj dobro prihaja od Gospoda, storjeno pa je po njegovih vernikih'«.

Misli Benedikta XVI.

Evangelij današnje pete velikonočne nedelje se začne s podobo vinograda. Jezus je rekel svojim učencem: »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik« (Jn 15,1). V Svetem pismu pogosto primerjajo Izrael, ko je zvest Bogu, z rodovitnim vinogradom. Toda, če se od Njega oddalji, postane nerodoviten, nesposoben pridelati tisto vino, »ki razveseljuje srce človeku« (Ps 104,15), kot pravi 104. psalm. Resnični Božji vinograd, resnična trta, je Jezus, ki nam s svojim darovanjem ljubezni, podarja zveličanje, nam odpre pot, da postanemo del tega vinograda. In kakor Kristus ostane v ljubezni Boga Očeta, tako tudi učenci, ki so razumno obrezani z Učiteljevo besedo (prim. Jn 15,2-4). Če so globoko povezani z Njim, postanejo rodovitne mladike, ki prinašajo obilno trgatev. Sveti Frančišek Saleški piše: »Veja povezana in spojena z deblom prinaša sad, ne po lastni zaslugi, temveč zaradi cepitve. Torej, mi smo bili po ljubezni pridruženi našemu Odrešeniku, kakor udje glavi; zdaj je jasno, zakaj dobra dela, oplemenitena po Njem, zaslužijo večno življenje« (Trattato dell’amore di Dio, XI, 6, Roma 2011, 601.

V priliki o vinski trti Jezus ni dejal: »Vi ste vinska trta«, temveč: »Jaz sem trta,  vi mladike« (Jn 15,5) To pomeni: »tako kot so mladike povezane s trto, tako pripadate vi meni. Ker pa pripadate meni, pripadate tudi drug drugemu«. In ravno ta medsebojno pripadnost in pripadnost njemu ni kakršen koli idealni, umišljeni, simbolični odnos, temveč, želim reči skoraj biološka, življenja polna pripadnost Jezusu Kristusu. To je Cerkev, življenjsko občestvo z Jezusom Kristusom in drugega z drugim, ki je utemeljeno na krstu in se z evharistijo vsakokrat poglablja in oživlja. »Jaz sem resnična vinska trta« (Jn 15,1), pravzaprav pomeni: »Jaz sem vi in vi ste jaz«. To je nezaslišano poistovetenje Gospoda z nami, svojo Cerkvijo.

Na dan našega krsta nas Cerkev cepi kot mladike v Jezusovo velikonočno skrivnost, v njega samega. Iz te korenine dobivamo dragoceni sok za udeležbo pri božanskem življenju. Kot učenci, tudi mi s pomočjo pastirjev Cerkve rastemo povezani z njegovo ljubeznijo v Gospodovem vinogradu. 'Če je sad, ki ga moramo obroditi, ljubezen, je njegov predpogoj ravno ta 'ostati', ki je globoko povezan s tisto vero, ki ne zapusti Gospoda' (Jezus iz Nazareta 1. del). Nujno je torej ostati vedno povezani z Jezusom, biti odvisni od njega, saj brez njega ne moremo ničesar storiti (prim. Jn 15,5). V nekem pismu, ki ga je napisal Janez Prerok, ki je živel v 5. stoletju v gaški puščavi, mu je eden od vernikov postavil vprašanje: 'Kako lahko ostaneta skupaj človekova svoboda in to, da brez Boga ne moremo ničesar storiti?' Menih je odgovoril: 'Če človek nagne svoje srce k dobremu in prosi Boga za pomoč, bo dobil zadostno moč za izpolnitev lastnega dela. Zato gresta človekova svoboda in Božja moč skupaj. To je mogoče, saj dobro prihaja od Gospoda, storjeno pa je po njegovih vernikih' (prim. Ep. 763, SC 468, Pariz 2002, 206). To, da resnično 'ostanemo' v Kristusu, zagotavlja učinkovita molitev, kakor pravi blaženi cistercijan Gverik, opat v Ignyu: 'O Gospod Jezus... brez tebe ne moremo ničesar storiti. Ti si pravzaprav resnični vrtnar, stvarnik, obdelovalec in varuh svojega vrta. Sadiš s svojo besedo, namakaš s svojim duhom, daješ rast s svojo močjo' (Sermo ad excitandam devotionem in psalmodia, SC 202, 1973, 522).

Kristus sam je takrat pri Damasku vprašal Savla, preganjalca Cerkve: 'Zakaj me preganjaš?' (Apd 9,4). S tem je Gospod izrazil enost z usodo, ki izvira iz globoke življenjske povezanosti njegove Cerkve z Njim, Vstalim. On živi v svoji Cerkvi naprej na tem svetu. On je v nas in mi smo z Njim. 'Zakaj me preganjaš?' Konec koncev je Jezus tisti, katerega preganjajo preganjalci njegove Cerkve. In obenem vemo, da tudi če pridemo zaradi svoje vere v stisko, nismo sami. Jezus Kristus je pri nas in z nami. Jezus je v priliki rekel: 'Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik' (Jn 15,1), in nadaljeval, da Oče vsako mladiko, ki ne obrodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Bog hoče odstraniti mrtvo, kamnito srce iz naših prsi in nam dati živo srce iz mesa, srce ljubezni, dobrote in miru. Hoče nam podariti novo, moči polno življenje. Kot pravi drugi vatikanski koncil, je Cerkev 'vesoljni zakrament odrešenja' (LG 48), ki je tukaj za grešnike, za nas, da bi nam odprla pot spreobrnitve, ozdravljenja in življenja. To je veliko in trajno poslanstvo Cerkve, ki ga je Kristus prenesel nanjo.

Gospod v evangeliju takole nadaljuje: 'Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama od sebe roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni' (Jn15,4). Vsakdo je postavljen pred to odločitev. Kako resna je ta odločitev, nam pove Gospod v nadaljevanju svoje prilike: 'Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši; take poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo' (Jn 15,6). To sv. Avguštin takole razlaga: 'Mladiki pritiče eno ali drugo, bodisi vinska trta ali ogenj; če ni na vinski trti, bo v ognju: da ne bo torej v ognju, naj bo na vinski trti' (In Ioan. Ev. tract. 81,3 PL35,1842).

Tukaj zahtevana izbira nam da razumeti temeljni pomen naše življenjske odločitve. Istočasno pa je prispodoba vinske trte znamenje upanja in zaupanja. Kristus sam je z učlovečenjem prišel na svet, da bi bil tla našim koreninam. V vsej stiski in suši je on izvir, ki podarja vodo življenja in nas hrani ter krepi. V tem času nam Vstali podarja prebivališče in dom, ki je kraj luči, upanja in zaupanja, miru in varnosti. Kjer mladikam grozi suša in smrt, tam je v Kristusu prihodnost, življenje in veselje. Tam je vedno odpuščanje in nov začetek, preobrazba in sprememba znotraj njegove ljubezni.

Kot smo videli, pomeni ostati v Kristusu tudi ostati v Cerkvi. Celotno občestvo vernikov je trdno povezano z vinsko trto, ki je Kristus. V Kristusu smo vsi med seboj eno. V tem občestvu nas On podpira in istočasno se podpirajo vsi udje med seboj. Skupaj se upiramo viharju in drug drugemu nudimo zaščito. Kdor veruje, ni sam Ne verujemo sami, verujemo z vso Cerkvijo vseh krajev in časov, s Cerkvijo, ki je v nebesih in na zemlji.

Dragi prijatelji, vsak od nas je kot mladika, ki živi samo, če vsak dan z molitvijo, udeležbo pri zakramentih ter dobrodelnostjo daje rast svoji povezanosti z Gospodom. In kdor ljubi Jezusa, resnično trto, rodi sadove vere za obilno duhovno trgatev. Prosimo Božjo Mater, da bi ostali trdno vcepljeni v Jezusa in bi vsako naše delovanje imelo v Njem tako začetek kot dovršitev.

Benedikt XVI. je med pozdravi po molitvi in blagoslovu nagovoril tudi v slovenščini: »Lepo pozdravljam romarje iz Slovenije! V današnjem evangeliju nas Jezus spominja, da smo lahko duhovno rodovitni le, če rastemo iz Njega kot mladike iz trte. Bodite torej tesno povezani s Kristusom v Njegovi Cerkvi, da boste prinašali obilne sadove ljubezni do Boga in bližnjega ter postali deležni večnega življenja. Naj bo z vami moj blagoslov!«

Misli papeža Frančiška

Raduj se, Kraljica nebeška, nedelja, 3. maj 2015
Dragi bratje in sestre, dober dan. Današnji evangelij nam predstavlja Jezusa med zadnjo večerjo, v trenutku ko ve, da je njegova smrt že zelo blizu. Prišla je njegova 'ura'. Zadnjič je s svojimi učenci, zato hoče zelo dobro vtisniti v njihov razum temeljno resnico, da tudi, ko ne bo več fizično med njimi, bodo oni lahko ostali združeni z Njim na nov način ter tako prinašali veliko sadov. Vsi smo lahko pridruženi Jezusu na nov način. In kakšen je ta način? Nasprotno pa, če bi kdo izgubil povezanost z Njim, bo ta postal nerodoviten, še več, škodljiv za skupnost. Kakšen je ta nov način? Da je Jezus lahko izrazil to resničnost, je uporabil podobo trte in mladik, je rekel tole: »Kakor mladika ne more sama od sebe roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. S to prispodobo nas uči, kako ostati na Njem z Njim, tudi ko ne bo fizično navzoč« (Jn 15,4-5).

Jezus je trta in po Njem, kakor limfa v drevesu, prehaja na mladike ljubezen Boga samega, Sveti Duh. Poglejte, mi smo mladike in s to priliko nam želi Jezus pojasniti, zakaj je pomembno ostati povezan z Njim. Mladike niso samozadostne, ampak so popolnoma odvisne od trte, ki je vir njihovega življenja. Tako je z nami kristjani. S krstom smo bili cepljeni v Kristusa. Od njega smo zastonj prejeli dar novega življenja in lahko ostanemo v vitalnem občestvu s Kristusom. Potrebno je le ostati zvest krstu ter rasti v domačnosti z Gospodom preko molitve, vsakodnevne molitve poslušnosti in učljivosti njegove Besede, branje evangelija, udeleževanju zakramentov, še posebej evharistije in spovedi.

Ko je nekdo tesno povezan s Jezusom, je deležen darov Svetega Duha, ki so, kot pravi sv. Pavel: »ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrohotnost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje« (prim. Gal 5,22-23). To so darovi, ki pridejo, če smo povezani z Jezusom in s tem kot pravi kristjan zelo dobro dene bližnjemu in družbi. Po teh držah se pravzaprav prepozna, da je nekdo pravi kristjan, kakor se po sadovih prepozna drevo. Sadovi te povezanosti z Jezusom so čudoviti, saj je vsa naša oseba preoblikovana z milostjo Duha, torej duša, razum, volja, čustva in tudi telo, saj smo enost duha in telesa. Prejemamo novi način obstajanja, saj postaja Jezusovo življenje naše življenje. Lahko mislimo kot On, delujemo kot On, gledamo na svet in na stvari z Jezusovimi očmi. Zaradi tega lahko ljubimo z njegovim srcem naše brate in sestre, začenši pri najbolj revnih in trpečih in tako prinašamo svetu sadove dobrote, karitativne ljubezni in miru.

Vsak od nas je ena mladika edine trte in vsi skupaj smo poklicani prinašati sadove te skupne pripadnosti Kristusu in Cerkvi. Zaupajmo se priprošnji Device Marije, da bomo lahko žive mladike v Cerkvi in bomo dosledno pričevali našo vero, doslednim življenjem in mislijo, z zavestjo, da smo vsi, vsak s svojo posebno poklicanostjo deležni istega zveličavnega poslanstva Jezusa Kristusa, Gospoda.

Raduj se, Kraljica nebeška, nedelja, 29. april 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Božja Beseda tudi na to peto velikonočno nedeljo nadaljuje s kazanjem poti in pogojev, da bomo skupnost vstalega Gospoda. Prejšnjo nedeljo je bil izpostavljen odnos med vernikom in Jezusom, Dobrim pastirjem. Danes pa nam evangelij predlaga trenutek, ko se Jezus predstavi kot prava trta in nas povabi, da ostanemo povezani z njim, da bomo obrodili obilo sadu (prim. Jn, 15,1-8). Trta je rastlina, ki je sestavljena kot eno skupaj z mladikami. In mladike so rodovitne le, če so povezane s trto. Ta odnos je skrivnost krščanskega življenja in evangelist Janez ga izrazi z glagolom »ostati«, ki se v današnjem odlomku sedemkrat ponovi.  Ostati v meni, ostati v Gospodu.

Gre za to, da ostanemo z Gospodom ter tako najdemo pogum, da gremo ven iz samih sebe, iz svojih udobnosti, iz svojih ozkih in zavarovanih prostorov, da bi se srečali na odprtem morju potreb drugih ter bi na široko zadihali s svojim krščanskim pričevanjem v svetu. Ta pogum, da gremo iz sebe ter se zanimamo za potrebe drugih, se porodi iz vere v vstalega Gospoda ter iz gotovosti, da Sveti Duh spremlja našo zgodovino. Eden od najbolj zrelih sadov, ki izhaja iz občestva s Kristusom, je dejansko prizadevanje za dejavno ljubezen do bližnjega, da ljubimo brate in sestre z zatajevanjem samega sebe vse do zadnjih posledic tako, kot nas je Jezus ljubil. Dinamika dejavne ljubezni vernika, ni sad strategij, se ne porodi preko zunanje spodbude, torej iz socialnih ali ideoloških instanc, temveč iz srečanja z Jezusom in s tem, da ostanemo v Jezusu. On je za nas trta, iz katere črpamo limfo, to je življenje, da bi prinašali v družbo drugačen način življenja in razdajanja, v katerem so na prvem mestu zadnji.

Kadar smo tesno povezani z Gospodom, kot so tesno povezane in združene med seboj trta in mladike, smo sposobni prinašati sadove novega življenja, torej usmiljenja, pravičnosti in miru, ki izhajajo iz Gospodovega vstajenja. Ravno to so storili svetniki, torej oni, ki so v polnosti živeli krščansko življenje ter pričevanje dejavne ljubezni, saj so bili resnične mladike Gospodove trte. Da pa smo sveti, »ni potrebno biti škof, duhovnik, redovnica, redovnik… Vsi smo poklicani biti sveti tako, da živimo z ljubeznijo ter ponudimo vsakdo svoje pričevanje sredi vsakodnevnih zaposlitev, tam kjer se nahajamo« (Gaudete et exsultate, 14). Vsi mi smo poklicani biti sveti z vsem tem bogastvom, ki ga prejemamo od vstalega Gospoda. Vsaka dejavnost, delo in počitek, družinsko in družbeno življenje, izvajanje politične, kulturne in ekonomske odgovornosti,  vsaka dejavnost, tako majhna kot velika, če je živeta v povezanosti z Jezusom ter z držo ljubezni in služenja, je priložnost, da v polnosti živimo krst in evangeljsko svetost.

Naj nam pomaga Marija, Kraljica svetnikov ter zgled popolnega občestva s svojim božanskim Sinom ter naj nas poučuje, kako ostati z Jezusom kot mladike na trti in se nikoli ločiti od Njegove ljubezni. Kajti nič ne moremo brez Njega, saj je naše življenje živi Kristus, navzoč v Cerkvi in v svetu.