Išči

Na četrto adventno nedeljo prižgemo tudi 4. svečko. Na četrto adventno nedeljo prižgemo tudi 4. svečko. 

Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za 4. adventno nedeljo

Benedikt XVI.: »Na četrto in zadnjo adventno nedeljo nam bogoslužje predstavi pripoved oznanjenja angela Mariji. Ko zremo čudovito podobo Svete Device v trenutku, ko sprejema Božje sporočilo in nanj odgovori, smo notranje razsvetljeni z lučjo resnice, ki vedno znova izhaja iz te skrivnosti. Še posebej bi se rad na kratko osredotočil na pomembnost Marijinega devištva, na dejstvo, da je spočela Jezusa in ostala devica.«

2Sam 7,1-5.8-11.16

Ko je kralj prebival v svoji hiši in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog, je kralj rekel preroku Natánu: »Glej vendar, jaz stanujem v cedrovi hiši, skrinja Božja pa stanuje sredi šotorskega pregrinjala.« Natán je rekel kralju: »Pojdi, stori vse, kar je v tvojem srcu, kajti Gospod je s teboj!« A še tisto noč se je Natánu zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za stanovanje?

Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: Tako govori Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil vladar mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, ki bo enako imenu velikašev na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga zasadil vanj, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga krivičneži ne bodo več stiskali kakor nekdaj, od dneva, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. Naklonil ti bom mir pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod naredil hišo. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke in tvoj prestol bo utrjen na veke.«

Rim 16,25-27

Njemu pa, ki vas more po mojem evangeliju in po oznanjevanju Jezusa Kristusa utrditi – v skladu z razodetjem skrivnosti, ki je bila zamolčana skozi večne čase, a je bila zdaj razodeta in je po ukazu večnega Boga oznanjena v preroških Pismih vsem narodom, da bi bili poslušni veri –, Bogu, ki je edini moder, po Jezusu Kristusu slava na veke. Amen.

Lk 1,26-38

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabrijela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In stopil je k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovoril in rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Pri Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

Razlaga cerkvenih očetov

Evangelist začne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni 'Božja moč'. Preseneča kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena deviškost, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda Častitljivi opaža in razlaga začetek današnjega evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju. Sveti Hieronim pa o Mariji pravi, da je zaročenka in devica, ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu. Origen pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil samo za Marijo. Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje zveličanja. Prudencij pa pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko skrivnost Božjega delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati. Maksim torinski pa prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje v prid deviškemu rojstvu. K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako Božji Sin kot sin človekov. Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov. V Jezusu Davidov rod doseže višek, saj je potomec Davidove hiše, kot tudi Levijeve. Janez Menih k temu doda, da to odseva skrivnost, kako to, ki je brez časa, vstopi v čas. Beda Častitljivi pa vidi v tej skrivnosti prihodnost ko pravi, da je z Jezusovim spočetjem Davidova in Jakobova hiša sedaj pravzaprav vesoljna Cerkev. Kakor sestrična Elizabeta, ki je Aronova potomka, je Marija iz kraljevskega rodu, saj je iz Davidove hiše in duhovniškega, ker je iz Levijeve hiše. Zaradi tega je njen sin tako kralj kot duhovnik.

Misli Benedikta XVI.

Benedikt XVI.: »Na četrto in zadnjo adventno nedeljo nam bogoslužje predstavi pripoved oznanjenja angela Mariji. Ko zremo čudovito podobo Svete Device v trenutku, ko sprejema Božje sporočilo in nanj odgovori, smo notranje razsvetljeni z lučjo resnice, ki vedno znova izhaja iz te skrivnosti. Še posebej bi se rad na kratko osredotočil na pomembnost Marijinega devištva, na dejstvo, da je spočela Jezusa in ostala devica.«

V ozadju nazareškega dogodka je Izaijeva prerokba, ki pravi: 'Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel' (Iz 7,14). Ta starodavna obljuba se je oblino izpolnila v učlovečenju Božjega Sina. Devica Marija ni samo spočela, ampak je spočela po delovanju Svetega Duha, torej Boga samega. Človeško bitje, ki je začelo bivati v njenem telesu, dobiva meso po Mariji, a njegovo bivanje prihaja popolnoma od Boga. Je v polnosti človek,narejen iz zemlje, če uporabimo svetopisemski simbol, a prihaja od zgoraj, iz Nebes. Dejstvo, da je Marija spočela in ostala devica, je bistveno za poznavanje Jezusa in za našo vero, saj pričuje, da je bila pobuda od Boga, hkrati pa razodeva, kdo je ta, ki je bil spočet. Kakor pravi evangelij: 'zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin' (Lk 1,35). S tem Marijino devištvo ter Jezusovo božanstvo zagotavljata medsebojno verodostojnost.

Zdaj vidite, zakaj je tako pomembno tisto edino Marijino vprašanje, ki ga je vznemirjena postavila angelu: 'Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?'(Lk 1,34). V svoji preprostosti je Marija izjemno razumna. Ne dvomi v Božjo moč, vendar pa želi bolje razumeti njegovo voljo, da bi se lahko popolnoma ravnala po njej. Ta skrivnost neskončno presega Marijo, ki pa kljub temu ostane v njenem središču, torej na mestu, ki ji je bilo dodeljeno. Njeno srce in njen razum sta popolnoma ponižna in ravno zaradi te izjemne ponižnosti Bog pričakuje 'da' od tega dekleta, da bi uresničil svoj načrt. Spoštuje njeno dostojanstvo in svobodo. Marijin 'da' istočasno vključuje materinstvo in devištvo in si želi, da bo vse v njej v Božjo slavo in da bo Sin, ki bo iz nje rojen popolni dar milosti.

Sedaj želim usmeriti pogled na lik svetega Jožefa. Današnji evangelij po svetem Luku predstavi Devico Marijo 'zaročeno z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše' (Lk 1,27). Tudi evangelist Matej poudari pomen Jezusovega krušnega očeta, saj je bil po njem Jezus pred zakonom umeščen med Davidove potomce, da so se tako izpolnila Pisma, po katerih je bilo za mesija prerokovano, da bo 'Davidov sin'. Gotovo pa ta legalni vidik, ni bila vsa vloga, ki jo je Jožef imel. On je zgled pravičnega človeka, ki v popolnem soglasju s svojo ženo sprejme učlovečenega Božjega Sina ter bedi nad njegovim človeškim odraščanjem. Zato je morda dobro v dneh pred božičem vzpostaviti neke vrste duhovni pogovor s svetim Jožefom, ki nam bo pomagal v polnosti živeti to veliko skrivnost vere.

Vendar pa ima skrivnost zveličanja poleg zgodovinske tudi kozmično razsežnost. Bogoslužno besedilo pravi: 'Kristus je sonce milosti, ki s svojo svetlobo, preoblikuje in prižge vesolje, ki ga željno pričakuje'. Božični praznik je namreč umeščen v zimski solsticij oziroma zimski sončev obrat, ko se dnevi na severni polobli začnejo daljšati. Ob tem naj povem, morda vsi ne veste, da je trg svetega Petra neke vrste sončna ura. Senca velikega obeliska namreč poteka ob poldne po tlaku v smeri fontane pod tem oknom in ravno te dni leta je senca najdaljša. To nas spomni na vlogo astronomije za vsakodnevni ritem molitve. Angelovo češčenje namreč molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekdaj so po sončni uri vedeli, kdaj je res poldne in so si po njej nastavljali ure.

Dragi prijatelji, Marijino devištvo je edinstveno in neponovljivo, toda njegov duhovni pomen se tiče vsakega kristjana. To devištvo je povezano z vero, saj tisti, ki popolnoma zaupa v Božjo ljubezen, sprejme vase Jezusa in po delovanju Svetega Duha, njegovo božje življenje. To je skrivnost božiča. Vsem želim, da bi ga živeli z notranjem veseljem. S pogledom se ponovno zazrimo v Marijo in Jožefa, ki pričakujeta Jezusovo rojstvo. Od njiju se naučimo skrivnosti zbranosti, da bomo lahko okušali veselje božiča. Pripravimo se, da bomo z vero sprejeli Odrešenika, ki prihaja, da bo z nami.

Misli papeža Frančiška

Angel Gospodov, nedelja, 21. december 2014
Dragi bratje in sestre, dober dan. Danes na četrto in zadnjo adventno nedeljo nas želi bogoslužje pripraviti na božič, ki je že pred vrati, s povabilom k premišljevanju pripovedi o oznanjenju angela Mariji. Nadangel Gabrijel razodene Devici Gospodovo voljo, da bo postala mati njegovega edinorojenega Sina: »Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega« (Lk 1.31-32). Zazrimo se v to preprosto dekle iz Nazareta v trenutku, ko je pripravljena božjemu sporočilu reči 'da' in skušajmo doumeti dva bistvena vidika njene drže, ki je za nas zgled, kako se pripraviti na božič.

Najprej njena vera, njena drža vere, ki je v poslušanju Božje Besede ter prepustiti se tej Besedi s popolno razpoložljivostjo razuma in srca. Marija je angelu odgovorila rekoč: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). S svojim 'tukaj sem', polnim vere, Marija ne ve, na katere poti se bo podala, katere bolečine bo morala prenašati, s katerimi tveganji se soočiti. Zaveda pa se, da je Gospod tisti, ki jo prosi. Ona mu popolnoma zaupa in se izroči njegovi ljubezni. To je Marijina vera.

Naslednji vidik Kristusove Matere je sposobnost prepoznati Božji čas. Marija je namreč tista, ki je omogočila učlovečenje Božjega Sina, »v skladu z razodetjem skrivnosti, ki je bila zamolčana skozi večne čase« (Rim 16,25. Učlovečenje Besede je omogočila ravno s svojim ponižnim in pogumnim 'da'. Marija nas uči, kako prepoznati ugoden trenutek, ko Jezus pride v naše življenje in prosi za takojšen in velikodušen odgovor. Skrivnost Jezusovega rojstva, ki se je zgodovinsko zgodil pred več kot dva tisoč leti, se namreč udejanja kot duhoven dogodek v bogoslužju 'danes'. Beseda, ki je dobila bivališče v Marijinem deviškem telesu, med obhajanjem božiča ponovno pride trkati na srce vsakega kristjana. Vsak od nas je poklican odgovoriti, kakor Marija, z osebnim in iskrenim 'da' in se popolnoma dati na razpolago Bogu in njegovemu usmiljenju, njegovi ljubezni. Kolikokrat Jezus pride v naše življenje, kolikokrat nam pošlje angela in kolikokrat se mi tega ne zavedamo, ker smo zaverovani vase, v svoje misli, zaposleni in celo v teh dneh popolnoma v pripravah na božič ter se ne zavemo, da je On prišel in trka na vrata našega srca, prosi za gostoljubnost, prosi za 'da', kakor za tisti Marijin. Neki svetnik je govoril: »Bojim se, da bo Gospod prišel«. Pa veste zakaj se je bal? Strah, da se tega ne bi zavedal in bi ta šel mimo. Ko mi v svojem srcu čutimo: 'Želim biti boljši, boljša… Obžaloval sem to, kar sem storil..', je ravno Gospod, ki trka in ti da to čutiti, torej to voljo biti boljši, hotenje biti drugim, Bogu bolj blizu… Če to čutiš, ustavi se! V tem je Gospod! Pojdi molit, morda k spovedi očistit malo to godljo. To ti bo dobro delo. Dobro si zapomni. Če čutiš voljo po poboljšanju, potem je to On, ki trka. Ne dopusti, da gre mimo!

V božični skrivnosti je pa tudi ob Mariji tiha navzočnost sv. Jožefa, kakor je to uprizorjeno v vsakih jaslicah. Tudi v teh, ki jih lahko občudujete tukaj na Trgu sv. Petra. Marijin in Jožefov zgled je za vse nas povabilo, da s popolno odprtostjo duše sprejmemo Jezusa, ki je iz ljubezni postal naš brat. Prihaja, da prinese na zemljo dar miru: 'In na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji' (Lk 2,14), kakor je to pastirjem naznanil zbor angelov. Dragoceni dar božiča je mir in Kristus je naš resnični mir. Kristus trka na naša srca, da nam podari mir, mir duše. Odprimo vrata Kristusu!

Izročimo se v priprošnjo naši Materi in sv. Jožefu, da bomo res krščansko preživeli božič, brez kakršne koli posvetnosti, pripravljeni sprejeti Zveličarja, Boga z nami.

Angel Gospodov, nedelja, 24. december 2017
Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to nedeljo, ki je neposredno pred božičem poslušamo evangelij o oznanjenju (prim. Lk 1,26-38). V tem evangeljskem odlomku moremo opaziti kontrast med angelovimi obljubami in Marijinim odgovorom. Ta kontrast se izraža tako v obsežnosti kot v vsebini izrazov obeh. Angel pravi Mariji: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca« (vv. 30-33). Dolgo razodetje je, ki pa odpre nezaslišane razsežnosti. Otrok, ki bo rojen iz tega preprostega nazareškega dekleta, se bo imenoval Sin Najvišjega. Ni mogoče spočeti nekoga višjega kot tega. Po Marijinem vprašanju, s katerim je prosila razlago, postane angelovo razodetje še bolj podrobno in presenetljivo.

Nasprotno pa je Marijin odgovor kratek. Ne govori o slavi ali posebni časti, ampak o razpoložljivosti in služenju: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). Tudi vsebina je drugačna. Marija se ne povišuje pred možnostjo, da bo postala Mesijeva mati, temveč ostane skromna in kot taka izrazi privolitev Gospodovemu načrtu. Marija se ne hvali, je ponižna kot vedno.

Ta kontrast je pomenljiv. Iz njega razumemo, da je Marija res ponižna in da se noče pokazati. Pred Bogom se prepozna za majhno in zadovoljna je, da je takšna. Istočasno pa se zaveda, da je od njenega odgovora odvisna uresničitev Božjega načrta ter da je poklicana vsa se mu pridružiti.

V tej okoliščini se Marija predstavi s popolnoma isto držo kot Božji Sin, ko pride na svet. Ta hoče izpolniti Očetov načrt tako, da postane s služenjem človeštvu Gospodov služabnik. Marija pravi: »Glej, dekla sem Gospodova«, in Božji Sin, ko vstopa v svet pravi: »Glej prihajam…, da izpolnim tvojo voljo, o Bog« (prim. Heb 10,7.9). Marijina drža v polnosti odseva trditev Božjega Sina, ki bo postal tudi Marijin sin. Marija se je tako razodela kot popolna sodelavka pri Božjem načrtu in se je razodela kot učenka svojega sina. V Magnifikatu je zato lahko rekla: »Bog je povišal nizke« (Lk 1,52), saj je s tem ponižnim in velikodušnim odgovorom dosegla najvišjo slavo.

Medtem ko občudujemo našo Mater zaradi tega njenega odgovora na klic in poslanstvo Boga, jo prosimo, da vsakemu od nas pomaga sprejeti z vso iskreno ponižnostjo ter pogumno velikodušnostjo Božji načrt za naše življenje.

Sobota, 19. december 2020, 11:39