Odkritje in blagoslovitev spominskega obeležja duhovniku Stanku Premrlu, avtorju slovenske himne
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Častni gost in slavnostni govornik na odkritju in blagoslovitvi spominskega obeležja duhovniku Stanku Premrlu, avtorju slovenske himne je bil predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Obeležje je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, s petjem pa je dogodek obogatil Duhovniški oktet Oremus. Sodelovala sta tudi Garda Slovenske vojske in trobilni kvartet Policijskega orkestra. Obeležje je postavilo podjetje Gnom, pod vodstvom restavratorja in oblikovalca kamna Jožeta Drešarja.
Govor predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja
Spoštovani gospod nadškof, gospe in gospodje.
Himna je duša vsake države. Je zven narodove in državne identitete v večnostnem prepletu najžlahtnejše poezije in glasbe. Himna Republike Slovenije na čudovit način izkazuje nazor slovenskega naroda ter naš prijateljski, narodoljuben odnos do vseh, ki z nami delijo vrednote miru, svobode in dobrososedskih odnosov.
V sporočilnosti besedila Franceta Prešerna je naša himna domoljubna, vendar ni samousrediščena; v zvenu je veličastna in ponosna, vendar ni bahava. Kliče k edinosti, sreči, spravi, kliče nas naj si vsi v roke sežemo.
Tudi melodija himne je edinstvena. Stanku Premrlu je v trenutku navdiha na začetku 20. stoletja besedilu Zdravljice uspelo dati himničen značaj. Stanko Premrl je razumel preroško in brezčasno sporočilo Prešernovih stihov, zato jih je požlahtnil z melodijo, ki so jo kmalu po prvi predstavitvi sprejeli medse in za svojo vsi Slovenke in Slovenci.
Preprosta, a mogočna Premrlova vizija glasbe je Prešernove besede ustoličila med himnične pesnitve še preden je 28 Prešernovih besed sedme kitice Zdravljice tudi uradno postalo himna Republike Slovenije.
Pomenljivo in simbolno je, da smo spominsko obeležje odkrili takorekoč na predvečer 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, ki sovpada tudi z 220. obletnico Prešernovega rojstva in obletnicama dveh življenjskih prelomnic Stanka Premrla.
Nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta
Petinpetdesetletnica smrti duhovnika in skladatelja msgr. Stanka Premrla in obenem tudi sto petnajstletnica nastanka skladbe Zdravljica, ki jo je samostojna Republika Slovenija izbrala za svojo himno, je lepa priložnost, da smo se zbrali ob grobu tega zvestega duhovnika, nadarjenega ustvarjalca in predanega domoljuba. Zahvaljujem se vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri pripravi in izvedbi današnje slovesnosti. Spominsko obeležje, ki stoji ob Premrlovem grobu, bo vse mimoidoče spominjalo, da se iz globoke duhovnosti in iz zdravega domoljubja rojevajo dela, ki presežejo čas, v katerem so nastala, ter postanejo navdih in preverjanje identitete še za prihodnje rodove. Prešernov genij je pripravil besede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu, pa tudi svobodi in bratstvu med vsemi narodi. Prepevali jo bomo še naprej – prepevali jo bomo kot Zdravljico, kadar pa bo zadonela kot himna, se bomo hvaležno spomnili njenega avtorja in poglobili svoj odnos do domovine. Ko bomo sedaj blagoslovili spominsko obeležje, naj bodo blagoslovljeni tudi vsi, ki ob igranju in prepevanju himne rastejo v domoljubni zavesti in hvaležnosti.
Opis obeležja
Obeležje je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek, ki ga je takole opisala: »Obeležje je bilo oblikovano z mislijo na msgr. Stanka Premrla in njegovo življenjsko poslanstvo ter v zahvalo za njegovo delo. Osrednji del obeležja je kamnit steber, ki ponazarja stoičnost, zemeljskost, ki pa se ne zaključi, temveč se dviga proti nebu. Notno črtovje, ki se ovija okoli stebra, nas opominja na njegov obsežni opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga. V osrednji del notnega črtovja so umeščene note dela skladbe Zdravljice – naše himne kot zahvala ponosnih in zavednih Slovencev. Oblikovna kompozicija deluje monumentalno, kot je primerno za priložnost postavitve obeležja in hkrati preprosto, saj jo sestavljajo enostavni oblikovni elementi.«
