Išči

Vatican News
Letno poročilo SŠK o katoliški Cerkvi v Sloveniji Letno poročilo SŠK o katoliški Cerkvi v Sloveniji 

Letno poročilo SŠK o katoliški Cerkvi v Sloveniji

Slovenska škofovska konferenca je ob zaključku koledarskega leta objavila Letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji. Danes in v naslednjih dneh bomo predstavili nekatere statistične podatke, ki jih navaja omenjeni dokument.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan         

Tokratno poročilo je bilo peto po vrsti, zajema pa podatke za desetletje 20082018 (povezava na infografiko).

Prebivalci, škofije, župnije

Leta 2017 je imela Slovenija 2.088.908 prebivalcev, od teh je bilo katoličanov 1.513.756 (72,74%). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota. V Sloveniji je 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru).
V katoliški Cerkvi v Sloveniji je leta 2018 delovalo 14 nadškofov in škofov, 1.020 duhovnikov (751 škofijskih in 269 redovnikov), 30 stalnih diakonov, 461 redovnic in 672 katehistinj in katehistov. Poleg njih je bilo tudi 9.170 ključarjev oz. članov ŽPS ter 11.212 prostovoljk in prostovoljcev Karitas. Župnijski zbori so v letu 2017 združevali vsaj 7.401 pevk in pevcev, otroški zbori pa 2.663.

Več stalnih diakonov in katehistov

Število stalnih diakonov je v porastu. Leta 2005 jih je bilo 13, leta 2018  pa 30. Prav tako se je v zadnjih desetih letih povečalo število laiških katehistinj in katehistov: s 533 (leta 2007) na 694 (leta 2017).
V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel, statistični podatki pa tudi letos potrjujejo, da vedno več katoličanov aktivno sodeluje v domači župniji.

Nedeljniki

Verska praksa med slovenskimi verniki se je v obdobju med  letoma 2015 in 2018  spremenila. Število nedeljnikov je upadlo za skoraj 17.000, toda kljub temu podatki potrjujejo, da je slovenskim vernikom nedeljska maša pomembna in predstavlja enega osrednjih trenutkov njihovega verskega življenja.

Zakramenti

V letu 2018 je bilo v Sloveniji podeljenih 10.694 krstov, 9.369 prvih obhajil, 9.050 svetih birm, 2.778 cerkvenih porok, v duhovnike pa je bilo posvečenih 14 diakonov. V Sloveniji se je med letoma 2007 in 2010 povečalo število rojstev in tudi krstov. Hkrati pa se je prav tako povečal razkorak med številom rojenih otrok in številom krstov.

Redovništvo

V šestih škofijah Cerkve na Slovenskem deluje 12 moških in 17 ženskih redovnih  skupnosti ter 6 svetnih ustanov oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja. V letu 2017 je bilo v Sloveniji 764 redovnic in redovnikov. Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Najštevilčnejša redovna skupnost so sestre usmiljenke (HKL) z 88 članicami, sledijo don Boskovi salezijanci (SDB) z 78 člani, šolske sestre (ŠSFKK) s 74 članicami, bratje frančiškani (OFM) z 69 člani ter Marijine sestre čudodelne svetinje (MS) s 53 članicami. V letu 2018 je imela Cerkev na Slovenskem 53 misijonarjev in misijonark v 27 državah na 4 celinah.

Izobraževalne in socialne ustanove

Katoliška Cerkev ima 29 vzgojno-izobraževalnih zavodov: v vrtce je vpisanih 1.660 otrok, v osnovne in srednje šole pa 2.274 učencev oz. dijakov. Visokošolske ustanove je obiskovalo 258 študentov, v 15 domovih za ostarele pa je bivalo 1.423 oskrbovancev.
V Sloveniji imamo dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,3 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,1 % populacije v posamezni generaciji. Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.

Sakralna kulturna dediščina in glasba

V Sloveniji so trije (nad)škofijski arhivi, poleg tega pa deluje tudi muzej krščanstva na Slovenskem. Na področju katoliškega glasbenega šolstva v Sloveniji deluje 10 ustanov: 5  glasbenih šol, Konservatorij za glasbo ter 4 orglarske šole. V letu 2018 je v štirih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe sodelovalo 22.974 oseb.

Oratorij in skavti

Projekt Oratorij Slovenija vsako leto zbere več deset tisoč otrok in mladih, da na vzgojen način preživijo svoj prosti čas, mladim animatorjem pa ponudi možnost, da prevzamejo nekaj odgovornosti za mlajše vrstnike. V letu 2018 je potekalo okoli 300 oratorijev, ki se jih je udeležilo 24.134 otrok in 7.029 animatorjev.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), ki je bilo ustanovljeno leta 1990, je največja mladinska katoliška organizacija v državi. Leta 2018 je štela 5.200 članov, v njej aktivno deluje več kot 900 mladinskih voditeljev in duhovnih asistentov.

Slovenska Karitas

V letu 2018 je bilo v Sloveniji v okviru mreže Karitas razdeljenih 3.335 ton hrane. 13.653 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic; 11.123 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke; 1.461 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti; 196 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči; v letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 597 oseb. V okviru Karitas je v letu 2018 delovalo 11.212 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 576.977 ur prostovoljnega dela.
Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so izvedli več kot 23.000 individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 6.426 gospodinjstev. Prostovoljci so v več kot 91.200 obiskih razveselili preko 38.100 starejših.
2.800 družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja, več kot 17.000 otrok pa v obdarovanja, delavnice ter družabne dogodke.

Dobrodelnost

Karitas pa ni edina oblika dobrodelnosti v Sloveniji. Poleg številnih manjših društev in organizacij, ki v lokalnem okolju na prepoznaven in učinkovit način uresničujejo karitativno razsežnost evangelija, Katoliška Cerkev podpira tudi dobrodelno dejavnost svetega očeta ter pomaga lokalnim Cerkvam v svoji bližini. Tako so katoliški verniki v Sloveniji med letoma 2008 in 2018 darovali skupno 630.557,31 EUR ter v letih 2001–2016 za Sveto deželo namenili 1.161.522,62 USD. Skupni znesek darov v letih 2001–2018 znaša 2.715.564,43 EUR.

Svetniški kandidati v Cerkvi na Slovenskem

V Cerkvi na Slovenskem je v letu 2016 potekalo 8 postopkov za razglasitev blaženih oziroma svetnikov za skupaj 36 kandidatov. Za enega kandidata se postopek še ni začel in je v pripravljalni fazi. Skupaj s postopki, ki se vodijo za Slovence v tujini, je svetniških kandidatov 49.

Dejstva o financiranju katoliške Cerkve v Sloveniji

Glavni vir prihodkov katoliške Cerkve v Sloveniji predstavljajo prostovoljni  darovi vernikov, ki so prvenstveno namenjeni financiranju verske dejavnosti (bogoslužje, kateheza, vzdrževanje duhovnikov ipd.), pa tudi vzdrževanju stavb, sakralne kulturne dediščine in drugim materialnim stroškom. Država verske dejavnosti Katoliške Cerkve ne financira, ampak sofinancira samo tiste dejavnosti, ki so družbeno in splošnokoristne (npr. vzdrževanje in obnova sakralne kulturne dediščine nacionalnega pomena, karitativna dejavnost in socialna pomoč, arhivi, šolstvo ipd.). Cerkev večino teh sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih. Porabo nadzorujejo različne državne službe, med drugim tudi Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče RS.

Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti (absolutna vrednost državnega sofinanciranja vseh verskih skupnosti na prebivalca znaša 5,81 EUR). V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.

Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.

Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02). Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-107/96, U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-92/07).

Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost (glej poglavje 2.9.1 Namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem). Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS v povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti (14. člen) zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost. Sicer pa je državno financiranje socialnih prispevkov verskih delavcev običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, na Češkem, v Litvi, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem).

Četrtek, 2. januar 2020, 14:17