Nadškof Cvikl ob sprejemu Luči miru iz Betlehema: Sestra, brat, »Ne boj se goreti!«

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Dragi sobratje duhovniki, drage skavtinje in skavti: »Veselite se v Gospodu zmeraj: ponavljam vam, veselite se. Gospod je blizu!«

Današnja berila so polna tolažbe. Prerok Izaija, ki nas velikokrat nagovarja v adventu, nam vzklika:« Bodite močni, nikar se ne bojte« Glejte vaš Bog! On prihaja, da vas reši.«  Bog prihaja naproti, da nas ozdravi v naši nezvestobi in grešnosti. Prihaja, da ozdravi naše korake, ki dostikrat vodijo stran od Boga in jih pripelje nazaj k Bogu. Prihaja, da bi naše oči spregledale, da bi bile sposobne videti Božjo moč, ki se nam razodeva na poti našega življenja. Prihaja, da v naša srca prinese pravo veselje, ki v naša srca prinaša mir.

 Jezus prihaja k nam in svoje odrešenjsko delo opravlja tiho, skromno, preprosto in ponižno, ne pa hrupno, kakor bi to delal kakšen mogočnež. On prihaja zato, da nas ozdravi naše slepote. Ta je lahko v tem, da ne vidimo Božje besede, ne vidimo njene moči. Prihaja, da nas osvobodi naše ohromelosti, ko smo polni sebe in nesposobni služiti Bogu in bližnjemu. Prihaja, da nas osvobodi duhovne  gobavosti greha, ko se sami izključujemo iz skupnosti in  namesto, da bi živeli »umiramo« in životarimo.

Advent nas vabi k novemu gledanju, k občutljivemu gledanju, gledanju, ki se ne zapira pred človeško stisko in brezupom. Advent ni čas bleščeče predbožične romantike. Nasprotno: v adventu smo poklicani k treznosti in odločitvi, da damo prostor Bogu,ki je Luč in  ki prihaja v naš svet.

Janeza se je v ječi polastil dvom. Ne sramuje se tega dvoma izraziti. Ni poln sebe. Da se poučiti od Jezusa, zaupa Njegovim besedam. Advent je čas našega globljega spoznanja Boga in pogum sprejeti evangeljsko podobo Jezusa Kristusa. Božja logika je drugačna od človeške, zato tudi nam veljajo Jezusove besede:«Blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne!« (Mt 11,6)

Drage skavtinje, dragi skavti, Moto letošnje Luči iz Betlehema je:«Ne boj se goreti!«

Največji problem današnjega časa je, da živimo drug ob drugem, da živimo, vsak v svojem svetu, kot otočki. Mnogi med nami so v materialni stiski.

 Pa ta ni niti najhujša. Najhujša je osamljenost, prepuščenost samemu sebi, pomanjkanje topline ljubezni... Ni težko odstopiti drugemu kakšnem evro, kos obleke, hrane… Težje je podariti bližino, sočutje, toplo besede. Problem je, da je težko podariti drugemu nekaj, česar sam nimaš. Če se sam ne čutim ljubljenega, kako naj stopim v odnos z drugim.

Advent je čas, ko naj bi vsak od nas začutil, da nas Bog ljubi, da želi vstopiti v naše življenje, da nam želi prinesti Luč, pisano z Veliko začetnico, želi nam prinesti samega sebe. Nocoj smo povabljeni, da sprejmemo Luč iz Betlehema. Sprejeti to Luč pomeni, da ob meni začutim in opazim bližnjega, ne več, kot tekmeca, ampak, kot brata in sestro.

Opazim tudi stisko in trpljenje sočloveka, opazim, da je ga zebe, da je žejen moje bližine, moje pozornosti, mojih znakov dobrote. To je tisto, kar bližnji od mene pričakuje: ne samo kakšen evro, kos obleke ali nekaj hrane. Drugi, ki ga zebe, se lahko ob meni ogreje. To pa pomeni, da mu prinesem upanje, moč za nov začetek. S tem pa drugi začne živeti vedno bolj njega vredno in dostojno življenje.

Hvala vam drage skavtinje in skavti, da ste nam iz Betlehema prinesli Luč. Dar, ki smo ga prejeli, lahko delimo naprej. Zakaj tega ne storimo? Ker nas je strah? Zdi se nam, da je naš plamen skromen, komaj opazen. Strah nas je, da nas bo drugi zavrnil, da ne bomo sprejeti! Pomembno je, kako pristopamo k drugemu: kot k sestri, bratu. Pomembno je, da znamo v drugem videti in odkrivati to, kar je v njem najboljšega, dobrega.

Danes živimo v svetu, kjer vedno bolj drug drugemu postajamo tekmeci, kjer je v ospredju moj »ego«. Tako okoli nas raste tema, namesto svetloba. Naj betlehemska Luč, luč, ki je utelešena ljubezen in želi svetiti in ogrevati srca vseh, brez razlike, v naše medsebojne odnose prinaša mir, spoštovanje, resnico. Na ta način bomo preganjali temo okoli nas.

Zato sestra, brat, »Ne boj se goreti«. Ne boj se ponesti to luč v naš svet, v takšnega kot je. Na ta način boste ljudem, ki živijo v temi prinesli Luč, s to lučjo pa podarite tudi košček sebe. Samo na ta način bo med nami manj teme in več luči! Amen.