Mariborski nadškof v Lenartu daroval sveto mašo in blagoslovil vino
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Pridiga msgr. Alojzija Cvikla
Ni težko razbrati, da sv. Janez evangelist, v današnjem berilu, piše o času in okolju, ko bodo nekateri dvomili v resničnost, da se je Božji Sin učlovečil in naselil med nami. Zato evangelist zelo podčrta, da oznanjajo to, kar so slišali in videli, še več, kar so celo otipali. In zato je njihovo pričevanje verodostojno. Jezusa, ki ga oznanjajo, pa ni kdorkoli. Od vekomaj je bil pri Očetu in »se je zaradi nas in našega odrešenja« naselil med nami. Naselil se je med nami, da bi nam pokazal pot k Očetu. Zato kdor sprejme Božjega Sina je povezan tudi z Očetom.
Božič je vabilo, da vstopimo v ta odnos, ki je življenjski krog, ki gre iz Očeta v Jezusa, in od njega na tiste, ki vanj verujejo in od tistih, ki verujejo, nazaj k Očetu. To je tisto pravo življenje, ki človeka osrečuje. To je veselo oznanilo, ki ga angeli v sveti noči prinašajo pastirjem in vsakemu od nas prinaša veselje.
Danes obhajamo god sv. Janeza, ki je v evangeliju večkrat omenjen, kot »učenec«, ki ga je Jezus ljubil. Da ga je Jezus posebej cenil se vidi iz tega, ker ga je obenem s Petrom in Jakobom vzel na goro Tabor, kjer se je pred njimi spremenil, in na Oljsko Goro, kjer je potil krvavi znoj. Bil je eden od sedmerih, ki se jim je Jezus prikazal ob Genezareškem jezeru. Da se je Janez čutil z Jezusom posebej povezanega, dokazuje njegovo vztrajanje ob Jezusu v urah trpljenja in smrti na križu. Zato mu je tudi Jezus izkazal posebno zaupanje, ko mu je pred smrtjo izročil v varstvo svojo mater.
Današnji evangeljski odlomek pa nam prikazuje sv. Janeza, kako zgodaj zjutraj s Petrom teče k Jezusovemu grobu. Gnala ju je ljubezen do Jezusa. Vstopila sta v grob in se prepričala, da je Magdalena, ko je trdila, da Jezusa ni v grobu, imela prav. Motila pa se je v trditvi, da so ga vzeli. Iz načina, kako so bili prti zloženi, je učenec Janez, ki ga je Jezus ljubil, sklepal, da telo ni bilo odneseno, ampak da je Jezus vstal od mrtvih, kot je prej napovedal.
Božič in velika noč sta med seboj tesno povezana. Tako ni naključje, da god sv. Janeza slavimo takoj po božiču. Zanimivo je, da je prva upodobitev Jezusovega rojstva je takšna, da je Novorojeno Dete položeno v sarkofag, in povit v povoje, Marija kleči ob sarkofagu in ne gleda k Detetu ampak je obrnjena vstran, k nam, kajti Dete je rojeno za vsakega od nas zato, da bi iz teme in smrti lahko prešli k Luči, ki pomeni življenje, ki nima zatona. Ravno zaradi tega je božič praznik veselja, hvaležnosti in novega upanja.
Pri tej sv. maši bomo blagoslovili vino, ki je »sad zemlje in delo človeških rok«, ki nas spominja na božjo ljubezen do nas. Bog je ustvaril vino, da nas z njim razveseljuje in nam daje življenjsko moč. Zakaj ravno na god sv. Janeza blagoslavljamo vino?
V ozadju je legenda, ki poroča, da je Janez blagoslovil čašo zastrupljenega vina in mu ni škodovalo. To kar se mi zdi pomembnejše od legende pa je, da sv. Janez zelo močno naglaša ljubezen do Boga in bližnjega. Tako že modri Sirah, ko govori o vinu pravi:«Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerno pije…Radost srca in veselost je vino, če se v pravem času zmerno pije«.
Ko bomo blagoslovili vino bomo Gospoda prosili, da nas vino povezuje tako z Bogom, da ga bomo neprestano hvalili in slavili, med seboj pa živeli, kot bratje in sestre. Amen.
