Išči

Vatican News

Mariborski nadškof: Učlovečeno Božjo Besedo sprejmimo s srcem

»Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre! Evangelista Matej in Luka nam predstavita Jezusovo rojstvo, kot zgodovinski dogodek, ki pa ima svojo skrivnostno dimenzijo. Evangelist Janez se posluži čisto drugačnega načina pripovedovanje tega pomembnega trenutka. Za Janeza prihod Božjega Sina pomeni učlovečenje večne Besede, ki je bila v začetku pri Bogu in po kateri je vse nastalo.« S temi besedami je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl uvedel v pridigo med sveto mašo na Božič zvečer v podružni sv. Vida v župniji Vitanje.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Prisluhni sveti maši v podružni sv. Vida v župniji Vitanje.

 

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Prisluhni pridigi msgr. Alojzija Cvikla

Slovesen ton in teološka dovršenost nam želi predstaviti veličino in pomen tega trenutka. Evangelist Janez želi povedati, da to o čemer nam on želi govoriti, to je o Jezusu iz Nazareta, je to možno doumeti samo, če je nekdo »rojen iz Boga«.

Z našimi očmi, razumom, z našimi kulturnimi predstavami, ne moremo v polnosti prodreti v skrivnost Besede, ki je postala meso. Samo z očmi vere je to možno. Vera pa je dar od zgoraj. Vera je tista, ki vzpostavi z Bogom odnos zaupanja in odprtost in mi pomaga, da lažje prodrem v Božjo logiko, ki je drugačna od človeške.

Bog je Beseda. To je ena najstarejših definicij za Boga. Bog ni samo tisti, ki govori. In iz zgodovine lahko vidimo«kolikokrat in na koliko načinov je govoril človeku«. Bog je tudi Beseda. Vera pomeni govoriti o Bogu in govoriti z Bogom. Vera ni utemeljena z nekim visokimi koncepti in ne sloni na nekih izrednih videnjih. Vera je odgovor na izrečeno Besedo.

In Božji Sin je tisti, ki si je v zgodovini postal učlovečena Beseda, da bi lažje človek prišel v stik s to Besedo. Janezova bolečina, ki jo nosi v sebi je, »da ga svet ni spoznal«. Za Janeza je veliko problem »nevera«. Kako je možno, da tisti, ki so živeli v pričakovanju, ki so bili verni, ga niso sprejeli? Kako to, da Luč, ki prihaja na svet, naleti na temo, ki se zoperstavi Luči?  Kako to, da Božji Sin, ki je končno med svojimi, ni sprejet?

Ko je bila gospodarska kriza na vrhuncu, se je zdelo, da vsa osvetljava, ki je tako lastna predbožičnemu pričakovanju, ne bo več tako v ospredju. Pa je takoj ta potrošniška miselnost na novo zaživela. Nič ni narobe v kupovanju daril, slovesnih praznovanjih, a je vse to največkrat le zunanjost brez vsebine in duše. Manjka vera. Mi velikokrat obsojamo kakšen je ta svet, ki da samo na veseljačenje, zunanjost, pozabljamo pa, »prihaja med svoje,torej med nas verne«, pa se nam lahko zgodi, da ga ne znamo sprejeti.

Vse je pravzaprav odvisno od naše pripravljenosti, koliko smo pripravljeni sprejeti ta dar v veri in zaupanju zaživeti z njim novo polnejše življenje. Kdor sprejme pravi dar svete noči, postane Božji otrok.

Kdor ga sprejme in veruje vanj postane prerojen, kajti v življenju z Bogom ne gre več samo za fizično življenje, ampak duhovno življenje. Vstopim namreč v sinovski ali hčerinski odnos, kjer najdem svoje pravo dostojanstvo, kjer se počutim ljubljenega in sprejetega in lahko rastem, kot otrok luči. To povsem spremeni moje življenje, ki postane prežeto z Božjo bližino, mi vliva upanje in me vodi v življenje, ki je prežeto z ljubeznijo in mi razodeva Boga, ki je ljubezen.

Božji Sin nam razodeva Očeta z darujočo ljubeznijo, ki gre tako daleč, da daruje svoje življenje za odrešenje ljudi. Zato na ta božični dan obnovimo našo vero, polni veselja in hvaležnosti, in z željo, da bi sledili Božjemu Sinu. Sprejmimo ga v naše življenje in pustimo, da nas vodi, saj je to pot, ki je prežeta z mirom, pravičnostjo in ljubeznijo.

Učlovečeno Božjo Besedo sprejmimo s srcem. Res je, okoli nas je tudi veliko teme in spremlja nas senca smrti. Tudi sodobni človek večkrat okuša, gleda ali sliši o tej temi, saj nam tudi mediji dan za dnem poročajo o dogodkih, ki zbujajo v nas večkrat zaskrbljenost in strah pred prihodnostjo.

Božični dogodki nam povedo, da če sprejmemo Luč, tudi mi vedno bolj postajamo luč in znamenje učlovečenega Kristusa v zgodovini. Evangelist Janez nam danes podaja svoje premišljevanje o tej veliki skrivnosti. Poudarja, da je ta, ki se je rodil kot otrok, Bog od Boga. Od vekomaj živi, v Devici Mariji si je privzel našo človeško naravo in prebiva med nami. Tega se danes veselimo tudi mi, saj se Gospod z vsakim od nas želi ne le srečati, ampak se želi z nami vsemi povezati, ker je to za nas vir sreče, miru in polnost življenja. Božič je zato dejanje ljubezni, saj se Bog sklanja k nam, sklanja se k meni, tebi, k vsakemu človeku, ker nas ima neizmerno rad in nas želi osrečiti.

Želim, da bi vsak od nas doživel  božič, kot Božje sklanjanje, da bi vsi sprejeli dar svete noči, ki nam je ponujen. Potem bo naše življenje lepše in srečnejše. Ne bomo se več delili na ene in druge. Ne bomo več iskali, kdo bo koga izkoristil, da bi sam imel več od drugega. Kdor postane »otrok luči«, ta postavlja v ospredje resnico, ljubezen in mir. To pa so vrednote, ki nas vodijo na pot, ki nas vse povezuje in združuje, ko vedno bolj doživljamo, da smo ena družina, ki je bila »rojena iz Boga«.

Četrtek, 26. december 2019, 13:12