Išči

Vatican News

Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za 31. nedeljo med letom

Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet, kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo. Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse, ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se preobrnili. Kajti ljubiš vse, kar je, nič od tega, kar si naredil, ne preziraš, saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril. In kako bi kaj moglo obstajati, ako ti ne bi hotel, in kako bi se moglo obdržati, česar ti ne bi poklical v bivanje? Toda ti prizanašaš vsem stvarem, ker so tvoje, Gospodar, ki ljubiš življenje. Tvoj neminljivi duh je namreč v vsem (Mdr 11,22-12,1).

2 Tes 1,11-2,2

V ta namen tudi zmeraj prosimo za vas, da bi vas naš Bog spoznal za vredne poklica in izpolnil vsakršno željo po dobrem in delovanje vere v môči. Takó bo ime našega Gospoda Jezusa poveličano med vami, vi pa v njem, po milosti našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje, da se ne odmaknete takoj od razumnosti in se ne vznemirite ne po kakšnem duhu ne od besede ne od kakega pisma, kakor da je to od nas, češ da je Gospodov dan že nastopil.

Lk 19,1-10

Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In hitro je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Šel je in se ustavil pri grešnem možu!« Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« Jezus mu je rekel: »Danes je tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in reševat, kar je izgubljeno.«

Razlaga cerkvenih očetov

Sv. Ambrož pravi: »Ko se je Jezus približal Jerihi je srečal nekega slepega moža in Zaheja. Oba sta bila izključena iz družbe, vendar jima je Jezus izkazal usmiljenje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasni: »Zahej je bil načelnik cestninarjev in zato velik grešnik, ki so ga farizeji skupaj s prostitutkami imeli za primere popolne pokvarjenosti.« Sv. Hieronim dodaja: »Zahej dokazuje, da je težko, a je mogoče bogatim vstopiti v nebeško kraljestvo.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Splezati na divjo smokvo je bilo zelo nenavadno za nekoga njegovega stanu in ranga, toda da je lahko videl Jezusa, se je moral dvigniti z zemlje kakor tudi od vseh neumnih grehov sveta.« Sv. Avguštin pravi: »Kakor je povzdignjeni Jezus na križu pohujšanje za Jude, tako je bil Zahej, ki se je povzpel na smokvo, neumen. Jezus je sprejel Zaheja v svoje srce in sedaj je pripravljen, da ga bo Zahej sprejel v svojo hišo.« Sv. Efrem Sirski pravi: »Gospod, ki pozna Zahejeve misli, ga je poklical, naj se oddalji od tega življenja in pride iz Postave ter se spusti v Jezusovo navzočnost, da bo resnično lahko postal pravi Abrahamov sin.« Sv. Hieronim o Zaheju pravi: »On je razdal svoje bogastvo in ga je takoj zamenjal za bogastvo nebeškega kraljestva«. Maksim Torinski dodaja: »Neumnemu bogastvo hrani krivičnost, razumnemu pa je v pomoč za krepostno življenje; temu nudi možnost za zveličanje, prvemu pa je v spotiko in pogubo« (Pridige, 95).

Misli Benedikta XVI.

Evangelist Luka posveča posebno pozornost temi o Jezusovem usmiljenju, saj med njegovim pripovedovanjem najdemo odlomke, ki še posebej poudarijo usmiljeno ljubezen Boga in Kristusa, ki zatrjuje, da ni prišel klicat k spreobrnjenju pravičnih, ampak grešnike (Lk 5,32). Ena od značilnih Lukovih pripovedi je ta o spreobrnjenju Zaheja, ki smo jo danes brali pri bogoslužju. Zahej je cestninar, še več, je višji cestninar v Jerihi, pomembnem mestu ob reki Jordan. Cestninarji so pobirali prispevke, ki so jih Judje morali plačevati rimskemu cesarju in so jih zaradi tega Judje imeli za javne grešnike. Poleg tega pa so cestninarji pogosto izkoriščali svoj položaj, da so vzeli ljudem več, kot je bilo predpisano. Zaradi tega je bil Zahej zelo bogat, vendar zaničevan od svojih sonarodnjakov. Ko se je Jezus, potem ko je šel skozi Jeriho, ustavil v Zahejevi hiši, je povzročil splošno pohujšanje. Toda Gospod je dobro vedel, kaj počne. On je hotel, če lahko tako rečemo, tvegati in je dobil stavo; saj se je Zahej globoko pretresen zaradi Jezusovega obiska odločil spremeniti življenje in je obljubil, da bo povrnil četverno, če je koga prevaral. »Danes je v to hišo prišlo zveličanje«, je rekel Jezus in dodal: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno«.

Dejansko se pri srečanju z Jezusom vedno rodi veliko notranje veselje. Jezus je Zaheju rekel: »Danes moram ostati v tvoji hiši«. In Zahej »ga je z veseljem sprejel«, kot poroča evangelist Luka (Lk 19,5–6). To je veselje nad srečanjem z Gospodom; čuti Božjo ljubezen, ki lahko preobrazi celotno življenje in prinese odrešenje. In Zahej se odloči, da bo spremenil življenje in dal polovico svojega imetja ubogim.

Bog ne zavrže nikogar, niti ubogega niti bogatega. Bog se ne pusti pogojevati z našimi človeškimi predsodki, ampak vidi v vsakem dušo, ki jo je potrebno rešiti. Posebno ga pritegnejo tiste duše, ki jih imajo drugi pa tudi one same za pogubljene. Jezus Kristus, učlovečenje Boga, je pokazal neizmerno usmiljenje, ki pa s tem ne odvzame nič teži greha, ampak želi rešiti grešnika, mu ponuditi možnost, da se odkupi in začne znova, da se spreobrne. V nekem drugem evangeljskem odlomku Jezus pravi, da bo bogataš težko prišel v nebeško kraljestvo (Mt, 19,23). V Zahejevem primeru se to, kar se zdi nemogoče, uresniči. »On«, kot razlaga sv. Hieronim, »je razdal svoje bogastvo in ga je takoj zamenjal za bogastvo nebeškega kraljestva« (Homilija o psalmu 83,3). Maksim Torinski dodaja: »Neumnemu bogastvo hrani krivičnost, razumnemu pa je v pomoč za krepostno življenje; temu nudi možnost za zveličanje, prvemu pa je v spotiko in pogubo« (Pridige, 95).

Dragi prijatelji, Zahej je sprejel Jezusa in se spreobrnil, ker je Jezus prvi sprejel njega. Ni ga obsodil, temveč je šel naproti njegovi želji po zveličanju. Molimo k Devici Mariji, popolnemu zgledu občestva z Jezusom, da bi tudi mi lahko okušali veselje, ko nas bo obiskal Božji Sin, nas prenovil s svojo ljubeznijo, da bomo lahko tudi drugim prinašali njegovo usmiljenje.

Misli papeža Frančiška

Angel Gospodov, 3. november 2013

Dragi bratje in sestre, dober dan. Odlomek iz Lukovega evangelija današnje nedelje nam predstavlja Jezusa, ki je med svojo potjo v Jeruzalem vstopil v mesto Jeriho. Ta zadnji del poti vsebuje ves smisel Jezusovega življenja, posvečenega iskanju in zveličanju izgubljenih ovc Izraelove hiše. Vendar, bolj ko se približuje cilju, bolj se okoli Jezusa oža njemu sovražen krog. A kljub temu se v Jerihi dogodi eden najbolj veselih dogodkov, o katerih pripoveduje sv. Luka, to je Zahejevo spreobrnjenje. Ta človek je izgubljena ovca, zaničevan in izobčen, ker je cestninar, še več, je vodja mestnih cestninarjev, prijatelj osovraženih rimskih osvojevalcev, tat in izkoriščevalec.

Ko mu je bilo onemogočeno približati se Jezusu, verjetno zaradi tega, ker je bil na slabem glasu in ker je bil majhne postave, je Zahej splezal na drevo, da bi lahko videl učitelja, ko bo šel mimo. To zunanje, dokaj smešna gesta, pa izrazi notranje dejanje človeka, ki se trudi biti nad množico, da bi lahko srečal Jezusa. Tudi Zahej sam še ne pozna globokega pomena svojega dejanja, niti ne ve zakaj to počne, ne upa si niti pomisliti, da bo lahko premagana razdalja, ki ga loči od Gospoda. Dovolj mu bo, če ga bo videl iti mimo. Toda Jezus, ko se prebliža k temu drevesu, ga pokliče po imenu: 'Zahej hitro stopi dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši' ( Lk 19,5). Tega moža majhne postave, ki so ga vsi zavračali in ki je bil daleč od Jezusa in ki je bil izgubljen ter pozabljen, je Jezus poklical. To ime Zahej ima namreč lep pomen v jeziku tistega časa, poln smisla. Zahej namreč pomeni, Bog se spominja.

Jezus je tako šel v Zahejevo hišo ter s tem prebudil plaz kritik vseh meščanov Jerihe (tudi v tistem času se je namreč veliko čenčalo), ki so rekli: Kako pa to? Ob vseh dobrih ljudeh, ki so tu v mestu, gre ravno k temu cestninarju? Da, zato, ker je bil izgubljen. Jezus je dejal: 'Danes je tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin' (Lk 19,9). Od tega dne je v Zahejevo hišo vstopilo veselje, mir, zveličanje, vstopil je Jezus.

Ni poklica, ni družbenega sloja, ni ga greha ali zločina, ki bi lahko izbrisal iz spomina Božjega srca enega od njegovih sinov. 'Bog se spominja', vedno, ne pozabi nikogar od tistih, ki jih je ustvaril. On je Oče, ki je vedno budno in ljubeče pričakuje, da bo dočakal v srcu svojega otroka prebuditev želje po vrnitvi domov. In ko prepozna to željo, čeprav komaj opazno in pogosto se je otrok niti ne zaveda. mu je takoj ob strani ter mu s svojim odpuščanjem naredi znosnejšo pot spreobrnjenja in vrnitve.

Danes glejmo Zaheja na drevesu. Njegovo dejanje je sicer smešno, a je zveličavno dejanje. In tebi sedaj pravim: če je obtežena tvoja vest, če te sram stvari, ki si jih storil, se za trenutek ustavi, nikar se ne ustraši. Pomisli, da te nekdo pričakuje, saj se te nikoli ni prenehal spominjati. Ta nekdo je tvoj Oče, je Bog, ki te čaka! Splezaj, kakor je to storil Zahej, povzpni se na drevo hotenja, da ti bo odpuščeno. Zagotavljam ti, da ne boš razočaran. Jezus je usmiljen in se nikoli ne utrudi odpuščati. Jezus je takšen, dobro si to zapomnite.

Angel Gospodov, 30. oktober 2016

Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij nam prestavlja dejstvo, ki se je zgodilo v Jerihi, ko je Jezus prišel v mesto in ga je množica sprejela (prim. Lk 19,1-10).« S temi besedami je papež Frančišek začel na 31. nedeljo med letom opoldanski nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra.

V Jerihi je živel Zahej, ki je bil šef cestninarjev, torej pobiralcev davkov. Zahej je bil bogat sodelavec osovraženih rimskih okupatorjev, eden od izkoriščevalcev svojega ljudstva. Tudi on bi rad iz radovednosti videl Jezusa, toda zaradi tega, ker je bil javni grešnik, se ni mogel približati Učitelju, poleg tega pa je bil še majhne postave. Zato se je povzpel na drevo, na smokvo, ki je bila ob poti ob kateri bi moral Jezus iti mimo.

Ko je prišel blizu tega drevesa, je Jezus povzdignil pogled in rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši« (v. 5). Lahko si predstavljamo Zahejevo začudenje! Torej zakaj Jezus pravi: »moram namreč ostati v tvoji hiši«? Za katero dolžnost gre? Vemo, da je njegova največja dolžnost izpolnjevanje Očetovega načrta do človeštva, ki se je dopolnilo v Jeruzalemu z obsodbo na smrt, križanje in tretji dan z vstajenjem. To je načrt zveličanja Očetovega usmiljenja. In v tem načrtu je tudi zveličanje Zaheja, nepoštenega in od vseh zaničevanega človeka, ki pa ravno zato potrebuje spreobrnjenje. Evangelij dejansko pravi, ko ga je Jezus poklical so »vsi godrnjali: 'vstopil je v hišo grešnika'« (v. 7). Ljudje so namreč v njem videli lopova, ki je postal bogat na račun drugih. Če bi Jezus rekel: 'Splezaj dol, ti, izkoriščevalec in izdajalec ljudstva. Pridi, da se pogovoriva in poravnaš račune', bi mu ploskali, tako pa so začeli godrnjati: 'Jezus gre v njegovo hišo', k grešniku, izkoriščevalcu.

Toda Jezus, ki ga je vodilo usmiljenje, je iskal ravno njega. In ko je vstopil v Zahejevo hišo, je rekel: »Danes je tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in reševat, kar je izgubljeno« (vv. 9-10). Jezusov pogled gre onkraj grehov in predsodkov, to je pomembno tega se moramo naučiti: Jezusov pogled gre onkraj grehov in predsodkov. Osebo gleda z Božjimi očmi, zato se ne ustavi na preteklem zlu, ampak že vnaprej vidi dobro prihodnost, se ne vda pred zaprtostjo, ampak odpira nove prostore življenja. Ne ustavi se na navideznem, ampak gleda v srce. Tukaj je videl ranjeno srce tega človeka, ranjeno zaradi greha, pohlepa, od toliko grdih stvari, ki jih je storil ta Zahej. Gledal je torej to ranjeno srce in šel tja.

Včasih skušamo popraviti in spreobrniti grešnika tako, da ga grajamo ter mu naštevamo njegove napake in njegovo nepošteno obnašanje. Jezusova drža do Zaheja nam kaže drugačno pot. To, da tistemu, ki je pogrešil pokažemo na njegovo vrednost, tisto vrednost, ki jo Bog navkljub vsemu še naprej vidi. To lahko povzroči pozitivno presenečenje, ki omehča srce in prisili osebo, da iz sebe potegne tisto dobro, ki je v njej. Torej da osebam zaupanje ob katerem začnejo rasti ter se spremenijo. Tako se obnaša Bog do vseh nas. Ne ustavi ga naš greh, temveč gre preko s svojo ljubeznijo, ki nam da zahrepeneti po dobrem. Vsi smo začutili to hrepenenje po dobrem potem ko smo pogrešili. Ne obstaja oseba, ki nima v sebi kaj dobrega. In to gleda Bog, da ga potegne iz zla.

Devica Marija naj nam pomaga videti dobro v osebah, ki jih vsak dan srečujemo, da bi bili vsi opogumljeni razkriti Božjo podobo vtisnjeno v naše srce. Tako se bomo lahko veseli ob presenečenjih Božjega usmiljenja. Našega Boga, ki je Bog presenečenj.

Sobota, 2. november 2019, 10:12