Cerca

Vatican News

Življenjepisi novih kardinalov

V soboto, 5. oktobra 2019, je v baziliki sv. Petra potekal konzistorij, med katerim je papež Frančišek umestil 13 novih kardinalov, ki jih je imenoval 1. septembra letos. Predstavljamo njihove kratke življenjepise.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Miguel Ángel Ayuso Guixot MCCJ, predsednik papeškega sveta za medverski dialog

Miguel Ángel Ayuso Guixot MCCJ
Miguel Ángel Ayuso Guixot MCCJ

Rodil se je 17. junija 1952 v španskem mestu Sevilja kot peti izmed devetih otrok. Leta 1973 je vstopil v kongregacijo Misijonarjev kombonijancev Jezusovega Srca, večne zaobljube je izrekel 2. maja 1980. V duhovnika je bil posvečen septembra istega leta. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu ter na Papeškem inštitutu za arabske študije in islam (Pisai). Bil je župnik v Kairu, kjer se je posvečal tudi mladim katoličanom iz Sudana, ki so prišli v egiptovsko prestolnico kot študentje, migranti ali politični begunci. Ta izkušnja ga je po poteh Daniela Combonija vodila v Sudan, in sicer v času tamkajšnje državljanske vojne. Tam je vodil škofijski katehetski center ter poučeval islamologijo. Leta 2000 je doktoriral iz dogmatične teologije na Univerzi v Granadi ter poučeval tudi v Kairu ter v Rimu, kjer je leta 2006 postal predsednik Papeškega inštituta za arabske študije in islam. Leta 2007 je bil imenovan za svetovalca Papeškega sveta za medverski dialog, pet let kasneje pa mu je papež Benedikt XVI. zaupal službo tajnika dikasterija. Po odprtju »Mednarodnega centra za medverski in medkulturni dialog Kralja Abdullaha Bin Abdulaziza« na Dunaju je bil imenovan za predstavnika Svetega sedeža v odboru te ustanove. Papež Frančišek mu je 19. marca 2016 v baziliki sv. Petra podelil škofovsko posvečenje.

José Tolentino Calaça de Mendonça, arhivar in knjižničar Svete rimske Cerkve

José Tolentino Calaça de Mendonça
José Tolentino Calaça de Mendonça

Rodil se je 15. decembra 1965 na portugalskem otoku Madeira. Po duhovniškem posvečenju leta 1990 je nadaljeval s študijem na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, leta 2004 pa je v Lizboni doktoriral iz biblične teologije. Poučeval je v bogoslovju in sodeloval v eni izmed župnij, pet let pa je bil tudi kaplan na Katoliški univerzi v Lizboni. Po končanem doktoratu je bil tam tudi profesor, urednik teološke revije ter direktor Centra za religijske in kulturne študije. Leta 2011 je bil imenovan za svetovalca Papeškega sveta za kulturo. Objavil je veliko knjig in člankov s področja teologije in eksegeze, poleg raznih pesniških del. Februarja leta 2018 je vodil duhovne vaje za rimsko kurijo, junija isto leto pa ga je papež Frančišek imenoval za arhivarja in knjižničarja Svete rimske Cerkve.

Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo, nadškof Džakarte (Indonezija)

Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo
Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo

Rodil se je 9. julija 1950 v Sedayu na otoku Java kot sedmi izmed desetih otrok. Eden izmed njegovih bratov je menih, dve sestri pa redovnici. Pri 11 letih je vstopil v malo semenišče, filozofijo in teologijo je študiral na Papeški univerzi Urbaniana v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 26. januarja 1976. Po končanem študiju je bil do leta 1997 formator v semenišču, poučeval pa je tudi katehetiko ter opravljal različne vodstvene službe na univerzi. Janez Pavel II. ga je 21. aprila 1997 imenoval za nadškofa Semaranga. Vodil je Komisijo za medverski dialog pri Indonezijski škofovski konferenci, bil vojaški ordinarij za Indonezijo ter podpredsednik škofovske konference. Leta 2010 je postal nadškof Džakarte, trenutno pa opravlja že tretji mandat predsednika Indonezijske škofovske konference.

Juan de la Caridad García Rodríguez, nadškof San Cristóbala de la Habane (Kuba)

Juan de la Caridad García Rodríguez
Juan de la Caridad García Rodríguez

Rodil se je 11. julija 1948 na Kubi, v duhovnika je bil posvečen pri 23 letih. Kljub temu, da v 70-ih letih duhovnikom na Kubi ni bilo dovoljeno pridigati izven cerkva, je sam hodil po vaseh in ljudem delil letake, s katerimi je želel poudariti krščanska načela. Leta 1997 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za pomožnega škofa škofije Camaguey. Leta 2007 je bil  imenovam za člana Papeškega sveta za pravičnost in mir. Od leta 2016 vodi nadškofijo San Cristobal de la Habana. 

Fridolin Ambongo Besungu OFMCap, nadškof Kinšase (Kongo)

Fridolin Ambongo Besungu
Fridolin Ambongo Besungu

Rodil je se 24. januarja 1960 v mestu Boto. Večne zaobljube v redu bratov kapucinov je izrekel leta 1987, leto kasneje je bil posvečen v duhovnika. Študij moralne teologije je končal na Akademiji Alfonsiana v Rimu, zatem pa je poučeval na Katoliški univerzi Kinšasa in v bogoslovnem semenišču. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2004 imenoval za škofa škofije Bokungu-Ikela. Bil je predsednik Komisije Pravičnost in mir. Februarja 2018 ga je papež Frančišek imenoval za škofa pomočnika nadškofije Kinšasa, novembra istega leta pa je na mestu nadškofa nasledil svojega predhodnika, kardinala Pasinya.   

Jean-Claude Höllerich DJ, nadškof Luksemburga

Jean-Claude Höllerich
Jean-Claude Höllerich

Rodil se je 9. avgusta 1958 v mestu Differdange v Luksemburgu. Po klasični gimnaziji je nadaljeval s študijem filozofije in prvega letnika teologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, nato pa je vstopil v Družbo Jezusovo. Po noviciatu in dveh letih pastoralne prakse je šel na Japonsko, kjer je študiral teologijo, v Frankfurtu pa je zatem končal magisterij. V duhovnika je bil posvečen leta 1990. Bil je spremljevalec krščanskih študentov v Luksemburgu ter Skupnosti krščanskega življenja, poleg tega pa je tudi poučeval na francoski gimnaziji v Luksemburgu. Leta 1994 je odšel v Tokio, kjer je na Univerzi Sofija sedemnajst let poučeval nemščino in francoščino ter evropske študije. Leta 2002 je končal doktorski študij v Nemčiji. Leta 2011 se je vrnil v domovino, saj ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa Luksemburga. Prizadeva si za večjo vključenost laikov, posebej mladih, v življenje Cerkve.

Álvaro Leonel Ramazzini Imeri, škof Huehuetenanga (Gvatemala)

Álvaro Leonel Ramazzini Imeri
Álvaro Leonel Ramazzini Imeri

Rodil se je 16. julija 1947 v gvatemalski prestolnici kot najstarejši izmed štirih sinov staršema, ki sta emigrirala iz Italije. Vstopil je v malo semenišče, filozofijo in teologijo je študiral v Mehiki. V duhovnika je bil posvečen leta 1971, leta 1980 je končal študij kanonskega prava na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Po povratku v Gvatemalo je opravljal poslanstvo na področju formacije in poučevanja. Leta 1988 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa škofije San Marcos. Tam je pričel s »pastoralo zemlje«, s čimer je želel poudariti vrednost kmetijskih virov, dostojanstvo kmetov ter pomoč migrantom, posebej mladoletnikom brez spremstva. Leta 2012 ga je papež Benedikt XVI. prestavil v škofijo Huehuetenango na meji z Mehiko, kjer se posebej posveča revnim in avtohtonim prebivalcem, ki so žrtve nasilja in krivice.

Matteo Maria Zuppi, nadškof Bologne (Italija)

Matteo Maria Zuppi
Matteo Maria Zuppi

Rodil se je 11. oktobra 1955 v Rimu, kot peti od šestih otrok. Leta 1973 je kot dijak spoznal Andrea Riccardija, ustanovitelja Skupnosti sv. Egidija, v katero se je kmalu tudi sam dejavno vključil s prostovoljstvom za tiste, ki so najbolj potrebni pomoči. Po končanem študiju zgodovine krščanstva je vstopil v semenišče škofije Palestrina ter opravil študij teologije na Papeški lateranski univerzi. Leta 1981 je bil posvečen v duhovnika in imenovan za kaplana, kasneje pa župnika rimske župnije sv. Marije v Trastevere. Leta 2010 je postal župnik na eni izmed največjih župnij na obrobju Rima, dve leti kasneje pa ga je papež Benedikt XVI. imenoval za pomožnega škofa za področje centra Rima. 27. oktobra 2015 je bil imenovan za nadškofa Bologne.    

Cristóbal López Romero SDB, nadškof Rabata (Maroko)

Cristóbal López Romero
Cristóbal López Romero

Rodil se je 19. maja 1952 v španskem mestu Vélez-Rubio, leta 1964 je vstopil k salezijancem, kjer je pri 16 letih izrekel svoje prve zaobljube. Filozofijo in teologijo je študiral v Barceloni, leta 1982 pa je diplomiral iz novinarstva. V duhovnika je bi posvečen leta 1979. Najprej je poslanstvo opravljal na periferiji Barcelone, nato pa je odšel v Paragvaj, kjer se je posvečal pastorali mladih, kasneje pa je tudi poučeval ter deloval kot misijonar. Med letoma 2002 in 2011 je živel v maroškem mestu Kénitra, kjer je bil direktor v Centru za poklicno izobraževanje, nato pa je bil tri leta provincial salezijanske province v Boliviji. Leta 2014 se je vrnil v domovino, kjer je bil provincial salezijanske province Marije Pomočnice do leta 2017, ko ga je papež Frančišek imenoval za nadškofa Rabata. V nadškofiji, katere področje je večje kot celotna Italija, so vsi kristjani tujci in prihajajo iz približno stotih držav. Za škofovsko geslo v služenju neznatni katoliški manjšini med večinskim muslimanskim sunitskim prebivalstvom si je izbral besede Pridi tvoje kraljestvo.

Michael Czerny DJ – podtajnik oddelka za migrante pri Dikasteriju za celostni človeški razvoj

Michael Czerny
Michael Czerny

Rodil se je 18. julija 1946 v Brnu na Češkem. Dve leti zatem se je družina preselila v Kanado, kjer vstopil k jezuitom in je bil posvečen v duhovnika  9. junija 1973. Poslanstvo je opravljal v Torontu, Salvadorju (tam je bil med drugim tudi posrednik na pogajanjih, s katerimi se je končala 12-letna državljanska vojna),  v jezuitski kuriji v Rimu ter v Afriki. 14. decembra 2016 je bil imenovan za podtajnika Oddelka za migrante in begunce Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju in izvoljen za naslovnega nadškofa Beneventa. Papež Frančišek ga je 4. oktobra 2019 v vatikanski baziliki posvetil v škofa.

Članom kardinalskega zbora sta bila pridružena še trije škofi, ki so se odlikovali po svojem služenju Cerkvi:

Michael Louis Fitzgerald, upokojeni naslovni nadškof Nepte

Michael Louis Fitzgerald
Michael Louis Fitzgerald

Rodil se je leta 1937 v škofiji Birmingham v Angliji, v duhovnika je bil posvečen leta 1961 v skupnosti Misijonarji Afrike (beli očetje). Na Papeški univerzi Gregoriana je doktoriral iz teologije, deset let je poučeval na Papeškem inštitutu za arabske študije in islam v Rimu. Deloval je tudi v Ugandi, Sudanu, sodeloval je na področju medverskega dialoga, nazadnje tudi v dikasteriju rimske kurije. Papež Janez Pavel II. ga je posvetil v škofa leta 1992. Od leta 1987 do 2006, ko ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nuncija v Egiptu, je bil svetovalec pri različnih Papeških svetih. Po končani službi je bil od leta 2012 v skupnosti belih očetov v Jeruzalemu, konec leta 2018 pa se je preselil v skupnost v Liverpoolu.

Sigitas Tamkevičius DJ, upokojeni nadškof Kaunasa (Litva)

Sigitas Tamkevičius
Sigitas Tamkevičius

Rodil se je leta 1938 v litovskem mestu Krikstonys, v duhovnika je bil posvečen leta 1962, šest let zatem pa je vstopil v Družbo Jezusovo, kljub temu, da je bila le-ta, glede na takratni sovjetski zakon, ilegalna. V 70-ih in 80-ih letih je skrivaj objavljal Kroniko katoliške Cerkve v Litvi ter tako zahod seznanil s situacijo verske diskriminacije v državi, z dejanskim stanjem za želeno zaveso. Obsojen je bil na deset let zapora in izgnanstvo v Sibiriji, od koder je bil osvobojen leta 1988. Leta 1996 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za nadškofa metropolita Kaunasa, kjer je bil vse do upokojitve leta 2015.  

Eugenio Dal Corso psdp, upokojeni škof Benguele (Angola)

Eugenio Dal Corso
Eugenio Dal Corso

Rodil se je 16. maja 1939  v kraju Corso blizu Verone kot drugi izmed šestih otrok. Že kot otrok si je želel postati misijonar. Pri 10 letih je bil sprejet kot aspirant v kongregacijo Ubogih služabnikov Božje Previdnosti. Po gimnaziji je vstopil v noviciat in leta 1959 izrekel prve zaobljube. Na Papeški lateranski univerzi je študiral dogmatično teologijo, v duhovnika je bil posvečen 7. julija 1963. Svoje poslanstvo je opravljal v Rimu, Veroni, Neaplju, leta 1975 pa so ga predstojniki na njegovo željo poslali v misijone. Najprej je enajst let deloval v Argentini, nato pa je šel v Angolo, kjer živi vse do danes. Najprej je vodil bogoslovno semenišče škofije Uije, nato pa je v prestolnici Luanda vodil novo hišo Kongregacije, osnovno šoli in majhno bolnico, ki danes predstavljajo oporno točko za tamkajšnje prebivalce. Leta 1995 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa pomočnika škofije Saurimo. Leta 2008 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa škofije Benguela. Po upokojitvi leta 2018 je bil imenovan za kaplana pastoralnega centra Jožefina Bakhita v revnem predelu Caiundo, kjer sprejema osebe, ki so najbolj potrebne pomoči.

Sobota, 5. oktober 2019, 17:13