Išči

Vatican News

P. Janez Mujdrica DJ sobratu Jožetu Rovtarju v slovo: Nekaj čudovitega si naredil. Čestitamo! Jože, hvala ti!

»Dragi bratje in sestre. V čast mi je, da lahko povem par besed pri tej pogrebni maši za br. Jožeta«. S temi besedami je Janez Mujdrica, misijonar v Zambiji začel pridigo med pogrebom jezuitskega brata Jožeta Rovtarja v draveljski cerkvi Kristusovega učlovečenja v četrtek, 17. oktobra, ki ga je vodil ob somaševanju številnih sobratov duhovnikov jezuitski provincial p. Ivan Bresciani.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pridiga p. Janeza Mujdrice DJ

Prisluhni pridigi

Prvič sem srečal Jožeta 1965 leta, pred 54 leti v Logu pod Mangartom. Tam smo bili   jezuitski semeniščniki na počitnicah. Tudi Franček Kramberger je bil tam. Jože nam je kuhal. Dobil sem vtis, da ima zelo rad Slovenijo: navdušeno je pel slovenske narodne pesmi. Ko smo hodili po hribih je stalno ponavljal: Slovenija je res lepa čudovita dežela! Čudno mi je bilo, ko je odšel v daljno Zambijo dve leti pozneje.

Ko sem prišel v Zambijo leta 1975, sem živel pri njem 3 mesece. On je takrat bil ekonom v Mpima semenišču. Tam je bilo okrog 120 malih semeniščnikov in 80 bogoslovcev, ki so študirali filozofijo. Bilo je tudi okrog 20 profesorjev. Jože je bil odgovoren za hrano, stanovanje, zgradbe, kmetijo, vrt. Pod sabo je imel okrog 30 zaposlenih, ki so skrbeli za par sto krav, prašiče, kokoši. Večkrat sem ga videl, kako je s traktorjem oral. Vsak dan sva šla v mesto nakupit potrebne stvari, na pošto.

Občudoval sem Jožeta, kako je bilo vse organizirano, vse je lepo funkcioniralo, imel je lepe odnose z delavci, semeniščniki in duhovniki. Čez dan je bil z delavci, ponoči je pa urejal račune, zjutraj med prvimi prišel k maši. Bil je res organiziran, podjeten, delaven, uspešen, prijazen… Tam je delal 12 let.

1986 leta pa je bil premeščen za ministra v jezuitski noviciat v Lusako, kjer je delal 24 let.  Bil je odgovoren za materialne stvari: denar, nakupovanje, hrano, velik vrt, kokoši in zajce in avtomobile. Pod sabo je imel 15 delavcev, ki so tudi prenavljali in belili zgradbe. Novince je učil praktične stvari, kako se kuha, pere, čisti, vrtnari, skrbi za kolesa. Ko sem šel v Lusako, sem ga rad obiskal, da sva zapela kakšno slovensko narodno in Marijino. Lepo je bilo videti in čutiti kako ga imajo novinci radi.

Preden sem prišel v Slovenijo, je bil par tednov pri nas zambijski jezuit, ki sedaj dela doktorat v Kaliforniji. Rekel je, da je Jože bil zanj najboljši misijonar. Zakaj? Bil je res pravi brat: vsakega, s katerim je živel, je tretiral na najlepši način in se trudil, da bi bil res srečen in uspešen.

Pred osmimi leti je Jože resno zbolel; zdravniki tam mu niso mogli pomagati. Provincial me je prosil, da ga pripeljem v Slovenijo. Bal sem se, da bo težko na letalu, a se je kljub bolečinam obnašal, kot če bi bil popolnoma zdrav. Bil je res korajžen in ljubezniv.

Lojze Podgrajšek je poslal Whats up sporočilo o Jožetovi smrti in je dobil tele komentarje zambijskih jezuitov: Jože je svetniška duša, božji človek, odličen redovnik in misijonar. Jože je veliki Slovenec, jezuit in misijonar. Bogu hvala zanj! Res smo lahko ponosni nanj.

Naj končam po zambijsko: Mwambombeni, mukwai! Natasha, mukwai! Nekaj čudovitega si naredil. Čestitamo! Jože, hvala ti!

Petek, 18. oktober 2019, 11:30