Cerca

Vatican News

Nadškof Alojzij Cvikl daroval sveto mašo ob 20-obletnici beatifikacije A. M. Slomška

»Dragi sobratje duhovniki, naddekani in dekani, drage s. redovnice, dragi mašni sodelavci, dragi bratje in sestre.« S temi besedami je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl začel pridigo med sveto mašo ob 20-obletnici razglasitve Antona Martina Slomška za blaženega.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Prisluhni pridigi.

Obhajamo 20. obletnico beatifikacije blaženega škofa A. M. Slomška. Obletnico velikega dogodka, ki ni le vsakoletni spomin na pomemben trenutek za naše mesto, našo škofijo in metropolijo, in za vso našo domovino, ampak je doživljanje, kako Slomšek tudi danes in tukaj živi in deluje sredi med nami.

Božja beseda nam danes predstavi apostola Pavla kot vzgojitelja. Pismo je namenjeno mlademu Timoteju, kateremu je zaupana pomembna naloga. Pavel ve, da je mlad človek lahko zaletav, nepremišljen, krhek in lahko hitro zapade slabim nagnjenjem. Zato vabi Timoteja, da vse to prerašča, predvsem pa naj vztraja v veri, čistosti in ljubezni, naj bo moder, tako v besedi, kot v vedenju. Samo tako bo lahko dajal dober zgled, tako mlajšim, kot starejšim. Pavel mu tudi kaže dve poti po katerih bo prišel do te zrelosti: premišljevati mora, opazovati svoje življenje in se učiti s svojih in s tujih napak. Kar spozna za dobro, tega se mora tudi držati.

Druga pot pa je sodelovanje z Božjo milostjo, ki mu je bila dana, ko je po polaganju rok prejel duhovniško poslanstvo.

Evangelij nam danes opisuje grešnico, ki se je znašla v hiši farizeja Simona. Tisti, ki so sedeli v Simonovi hiši pri mizi, so gledali v njej pokvarjenko. Nobeden ni imel zanjo srca. Njihovi pogledi so samo še povečevali njeno nesrečo. Jezus je nanjo gledal drugače. Njegov čisti pogled je tudi njo očistil. Njegova beseda jo je dvignila in ji odprla novo pot, pot drugačnega in polnejšega življenja. Izkazalo se je, da je ta žena v sebi vendarle nosila željo po življenju, ki človeka osrečuje, čeprav je greh marsikaj onemogočil in pokvaril.

Po srečanju z Jezusom pa se je vse obrnilo v dobro. Farizej Simon in prisotni niso razumeli, ne žene in tudi ne Jezusa. Prav tako niso dojeli, da so vendarle tudi oni sami grešniki in potrebni odrešenja. Žena je ena redkih primerov v evangeliju, da pride k Jezusu nekdo z željo, da bi mu Jezus očistil dušo. Ker je žena imela vero in zaupanje v Jezusa, je bila očiščena in ozdravljena in je lahko odšla v novo življenje v miru.

Farizej Simon in njegovi gostje so na grešnico gledali s »človeškimi očmi«, Jezus pa jo je videl v srce, zato je videl v njej željo po drugačnem življenju. Vedel je, da se sama iz tega ne more izkopati. Potrebovala je očiščenje, potrebovala je odrešenje. In to ji je Jezus, Božji Sin, podaril.

Nocoj smo zbrani tukaj pri tej slovesni sv. maši, da se zahvalimo za svetost našega blaženega A. M. Slomška, ki jo je Cerkev prepoznala in razglasila pred 20. leti. Kaj je svetost? Svetost pomeni biti v vsem podoben Kristusu: v mislih, čustvih, besedah in dejanjih. Bistvo svetosti je ljubezen, kar pomeni Boga in bližnjega ljubiti bolj, kot vse stvari. Ta ljubezen oblikuje vse kreposti, kot je ponižnost, pravičnost, delavnost, čistost, veselje… K svetosti smo poklicani vsi krščeni in za svetost se celo življenje borimo, z Božjo pomočjo.

Že ob Slomškovi smrti se je govorilo in pisalo, da je umrl svetnik. To prepričanje med Slovenci, doma in po svetu, ni nikoli zamrlo. Velika priljubljenost v vseh službah, ki jih je Slomšek opravljal, priča, da je bil izreden človek. Zato je njegovo dušnopastirsko, vzgojno in narodnobuditeljsko delo, padlo na plodna tla. Slomškova svetost se ne kaže le v dejanjih, ampak tudi v njegovem značaju. Če celostno pogledamo njegovo življenje, lahko opazimo, kako vse svoje delovanje povezuje v neverjetno harmoničnost.

Prav je, da nocoj poudarim dva datuma na poti za Slomškovo beatifikacijo:

- 13. maja 1996 je danes že sveti papež Janez Pavel II. razglasil junaške kreposti Božjega služabnika A. M. Slomška in mu podelil naziv »častitljivi Božji služabnik«.

- 3. 7. 1998 je papež Janez Pavel II. slovesno razglasil, da se je na Slomškovo priprošnjo zgodil čudež in tako so bili končani vsi formalni postopki za dokončno dejanje razglasitve za blaženega. To se je potem zgodilo na današnji dan pred 20 leti.

Iz Slomškovega življenja vidimo, kako je rastel v ljubezni do Gospoda in drugih. To se kaže v tem, da je Slomšek vedno manj živel zase in vedno bolj za druge. Ogenj božje ljubezni se je vedno bolj vnemal v njegovem srcu, da je postajal luč za druge. Biti človek za druge! To je pot, ki nam jo kaže naš prvi blaži Slovenec A. M. Slomšek; to je pot ljubezni in zaupanja v Boga in ne zgolj v naše človeške zmožnosti.

Kot takega nam ga je ob razglasitvi za blaženega predstavil sveti papež Janez Pavel II., ko je dejal: »Iz novega blaženega žari predvsem lik krščanske svetosti. Po vzoru Kristusa je postal usmiljeni Samarijan slovenskega ljudstva in pozorno skrbel za oblikovanje duhovnikov in vernikov. Z apostolsko gorečnostjo, ki nam je še danes vzgled, se ni utrudil pri delu za evangelizacijo, ko je navdihoval ljudske misijone, ustanavljal in spodbujal številne bratovščine, vodil duhovne vaje ter širil ljudske pesmi in duhovne spise. V pravem pomenu besede ga lahko imenujemo »katoliški pastir«, ki so mu cerkveni predstojniki zaupali pomembne pastoralne naloge tudi v drugih predelih tedanje države…«

Mineva 20 let od velikega in pomembnega dneva njegove beatifikacije. Od takrat naprej Slomška naslavljamo z blaženim in se lahko njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih predpisih vsako leto, 24. septembra. Upamo, da nikoli, ne bo zbledel spomin na ta milostni dogodek, ki je našemu narodu in vsej Cerkvi Slomška predstavil, kot vzornika in priprošnjika pri Bogu, kot duhovnega velikana, svetlo zvezdo na nebu in kažipot v času, ko se izgubljajo vrednote, ob katerih naj bi človek rastel in bil na poti k Njemu, ki je izvor vsega dobrega.

Živeti, kot kristjan, je za Slomška pomenilo, da se je dan za dnem bolj vraščal v Kristusa in vedno bolj postajal eno z njim. Na ta način človek raste v osebni veri in v zaupanju do Boga. Pot vere se je za vsakega od nas začela s svetim krstom. Takrat nas je Bog Oče sprejel za svoje otroke in smo postali bratje in sestre Božjega Sina Jezusa Kristusa in smo prejeli darove Sv. Duha. Ne moremo rasti v veri, če nismo povezani z Bogom.

Misijon v dekaniji Maribor ima ravno ta namen, da bi se razveseli daru, ki smo ga prejeli pri sv. krstu, da bi na ta Božji dar odgovorili in bi v polnosti zaživeli vero, ki edina lahko daje pravi smisel našemu življenju.     

Naj bl. škof A. Martin Slomšek vsakemu od nas pomaga, da bomo našli pot k živi veri. K tisti zreli in osebni veri, ki bo postala luč na naši življenjski poti. Da bomo, kakor Jezus v današnjem evangeliju, tudi mi znali gledati na človeka v danih okoliščinah in videti njegove težave, kakor tudi njegovo veselje in najplemenitejša stremljenja. Amen.

Petek, 20. september 2019, 12:03