Cerca

Vatican News
 Resnični zaklad, ki ga moramo neprestano iskati, je za nas kristjane to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Očetovi desnici. Resnični zaklad, ki ga moramo neprestano iskati, je za nas kristjane to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Očetovi desnici. 

Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za 18. nedeljo med letom

Božja beseda današnje 18. nedelje med letom nas torej spodbuja k razmišljanju, kakšen naj bo naš odnos do materialnih dobrin. Bogastva, čeprav je samo po sebi dobrina, ga ne smemo imeti za absolutno dobrino. Predvsem ne zagotavlja zveličanja, nasprotno, lahko ga resno ogrozi. Ravno na to tveganje Jezus v današnjem evangeliju opozori svoje učence. Resnični zaklad, ki ga moramo neprestano iskati, je za nas kristjane »to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Očetovi desnici«.

Prd 1,2.; 2,21-23

»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« Kar si je namreč kdo težko pridobil z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to. Tudi to je nečimrnost in velika nadloga. Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Zakaj vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je nejevolja, še ponoči njegovo srce ne počiva. tudi to je nečimrnost.

Kol 3,1-5.9-11

Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi. Zato omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, nečistost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje. Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred in oblekli novega, ki se prenavlja za spoznanje, po podobi svojega Stvarnika. Kjer je to, ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.

Lk 12,13-21

Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je rekel: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« Povedal jim je priliko in rekel: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je sam pri sebi razmišljal in rekel: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Tja bom spravil vse svoje žito in dobrine. In rekel bom svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

Razlaga cerkvenih očetov

Sv. Ambrož pravi: »To, kar je potrebno iskati je dediščina nesmrtnosti, ne denar, in nikdar ne smemo klicati Jezusa, da bi razdelil dediščino.« Sv. Avguštin dodaja: »Pohlep razdvaja, dejavna ljubezen pa zbira ljudi skupaj.« Sv. Ciril Aleksandrijski razlaga: »Pohlep ni nič drugega kot ena oblika malikovanja. To splošno počelo pripelje do prilike, ki pa se odvija znotraj pojma daru. Jezus nas opozarja pred lakomnostjo, ki je osovražena tako pri ljudeh kot pri Bogu.« Sv. Avguštin modro pripomni: »Trebuh reveža je bolj varen kot lastna žitnica.« Sv. Leon Veliki razmišlja: »Ta (bogati človek) ni videl, da Božja ljubezen ustvarja navado delanja dobrih del, ki so edina potrebna priprava za bodoče življenje. Tisti, ki vedo, da so smrtniki, nikakor ne bi smeli priti na cilj nepripravljeni.« Sv. Ambrož k temu doda: »Samo krepost in sočutje bosta z nami po smrti.« Sv. Ciril Aleksandrijski zaključi: »Biti bogat pred Božjimi očmi pomeni, ljubiti kreposti bolj kot bogastvo, in verjeti, da je Bog tisti, ki bo dal vse, vključno z življenjem in zveličanjem.«

Misli Benedikta  XVI.

Božja beseda današnje 18. nedelje med letom nas torej spodbuja k razmišljanju, kakšen naj bo naš odnos do materialnih dobrin. Bogastva, čeprav je samo po sebi dobrina, ga ne smemo imeti za absolutno dobrino. Predvsem ne zagotavlja zveličanja, nasprotno, lahko ga resno ogrozi. Ravno na to tveganje Jezus v današnjem evangeliju opozori svoje učence. Modrost in krepost je, da ne navezujemo svojega srca na stvari tega sveta, saj je vse minljivo in bo vsega naenkrat konec. Resnični zaklad, ki ga moramo neprestano iskati, je za nas kristjane »to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Očetovi desnici«. To nas danes spominja sveti Pavel v Pismu Kološanom in dodaja, da je naše življenje »že skrito s Kristusom v Bogu« (prim. Kol 3,1-3).

Jezusov nauk iz evangelija današnje nedelje govori o pravi modrosti. Začne se z vprašanjem enega izmed množice: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj« (Lk 12,13). V odgovoru Jezus poslušalce posvari, naj se varujejo pohlepa po zemeljskih dobrinah s priliko o nespametnem bogatašu, ki je potem, ko si je nabral oblilo imetja, nehal delati ter začel uživati svoje dobrine ter se zabavati. S tem se je varal, da lahko tako odvrne stran tudi smrt. Toda Bog mu je rekel: »Neumnež, ! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Nespameten človek v Svetem pismu je tisti, ki se ne želi zavedati iz izkušnje vidnih stvari, da ni nič večno, temveč vse mine: mladost, ko smo fizično močni, udobnosti, kakor tudi, ko smo v vlogi oblasti. Neumnost je torej imeti svoje življenje odvisno od takih prehodnih resničnosti. Nasprotno pa se človek, ki zaupa v Gospoda, ne boji nasprotovanj v življenju, niti se ne boji neizogibne resničnosti: smrti; je tisti, ki je prišel do srčne modrosti, kot svetniki.

Na koncu naj še spomnim, da bomo 5. avgusta obhajali posvetitev bazilike Marije Velike. Počastili bomo Božjo Mater Marijo. Naziv, da je Marija Božja Mati, so sprejeli na koncilu v Efezu leta 431. V torek, na praznik Gospodovega spremenjenja na gori, se bomo spomnili obletnice smrti papeža Pavla VI. Praznik Gospodovega spremenjenja so na vzhodu praznovali že v V. stoletju, tisoč let pozneje pa ga je papež Kalist III. razglasil za vso Cerkev. Datum 6. avgust, kot višek poletne svetlobe, je bil izbran z namenom, da poudari, kako sijaj Kristusovega obličja razsvetljuje ves svet.

Misli papeža Frančiška

Angel Gospodov, 4. avgust 2013
V današnji liturgiji odmeva izzivalna Pridigarjeva beseda: »Nečimrnost čez nečimrnost... vse je nečimrnost!« (Prid 2,1). Mladi so še posebej občutljivi na praznoto smisla in vrednot, ki jih pogosto obkrožajo. In žal za to tudi plačajo posledice. Med tem pa jih srečanje z živim Jezusom v njegovi veliki družini Cerkvi, v srcu napolni z resničnim veseljem, z resničnim življenjem, s to globoko dobrino, ki ne mine in ne izgine. V Riu smo to videli na obrazih mladih. Toda ta izkušnja se mora soočiti z vsakodnevno nečimrnostjo, s strupom praznine, ki prodira v naše družbe, ki temeljijo na dobičku in imetju, ki zavajajo mlade s potrošništvom. Evangelij današnje nedelje nas spomni na nesmiselnost utemeljevanja lastne sreče na imetju. Bogataš je namreč rekel samemu sebi: Moja duša, na razpolago imaš veliko dobrin, počivaj, jej, pij in se zabavaj! Toda Bog mu je rekel: Neumnež! To noč bom zahteval tvoje življenje. In to kar si si pridobil, čigavo bo (prim. Lk 12,19-20).

Dragi bratje in sestre, resnično bogastvo je Božja ljubezen, ki jo delimo z brati in sestrami, tista ljubezen, ki prihaja od Boga in si jo mi delimo ter si med sabo pomagamo. Kdor ima to izkušnjo se ne boji smrti in ima v srcu mir. Izročimo ta namen, da sprejmemo Božjo ljubezen in jo delimo z brati in sestrami, v priprošnjo Devici Mariji.

Sobota, 3. avgust 2019, 11:35