Slovensko hrvaško srečanje 19. oktobra 2019 v Krašiću: Pošlji delavce na svojo žetev
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Skupno geslo srečanja so izbrali člani slovenskega in hrvaškega pripravljalnega odbora, ki so se v mesecu juniju zbrali na skupni seji v Krašiću. Strinjali so se, da Cerkev v obeh državah potrebuje nove duhovniške poklice. Zato bo letošnje srečanje prežeto z molitvijo za nove duhovniške poklice v Cerkvi na Slovenskem in Hrvaškem. Skupaj bomo molili za dar dobrih in svetih duhovnikov, ki bodo na priprošnjo bl. Alojzija Stepinca in v njegovem svetem zgledu našli spodbudo za oznanjevanje evangelija in za življenje po veri v zvestobi Kristusu in Katoliški Cerkvi.
Okvirni program srečanja je že določen. Slovesno somaševanje slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov bo v soboto, 19. oktobra v Krašiću ob 11. uri vodil zagrebški kardinal Josip Bozanić. Nagovor med mašo bo imel mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, na koncu slovesnosti bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore hrvaške gostitelje povabil na osmo srečanje, ki bo, predvidoma, leta 2021 nekje v Sloveniji. Eden od slovenskih članov je že predlagal, da bi to bilo Turnišče v soboški škofiji.
Uvodni duhovni program v Krašiću, ki se bo začel ob 9.30, bodo pripravili bogoslovci zagrebškega in ljubljanskega semenišča. Bogoslužje bo potekalo na trgu pred cerkvijo. Pred in po slovesnosti bo mogoče v cerkvi obiskati Stepinčevo kapelo, v župnišču pa si ogledati spominske sobe, kjer je kardinal živel v hišnem zaporu in tam tudi umrl.
Kot je znano, je bl. Alojzij Stepinac zelo zaslužen za slovenske duhovnike, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno izgnali na Hrvaško. Kar 534 našim duhovnikom je našel zatočišče v župnijah zagrebške nadškofije. Največ jih je bilo iz tedanjega področja mariborske škofije (preko 300), sledijo duhovniki iz tedanjega področja ljubljanske škofije potem pa še redovniki iz različnih skupnosti. »Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini mariborske škofije,« je zapisal nekdanji mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je bil tudi sam med izgnanimi duhovniki.
Upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki vodi slovenski del pripravljalnega odbora, prosi škofe, škofijske pastoralne službe, župnije in druge cerkvene ustanove, da v načrt jesenskih pastoralnih dejavnosti vključijo tudi slovensko hrvaško srečanje v Krašiću, se nanj pripravljajo v molitvi in se ga tudi udeležijo v velikem številu. Isto velja tudi za redovne skupnosti, duhovna gibanja, različne molitvene skupine in duhovne pobude.
Do jeseni bo pri založbi Družina izšel slovenski prevod zgodovinske knjige o vlogi bl. Alojzija Stepinca pri reševanju slovenskih duhovnikov, ki so bili izgnani na Hrvaško. To bo zelo zgovoren dokument, ki bl. Alojzija Stepinca postavlja v povsem drugačno luč, kot ga doslej poznamo v slovenski javnosti.
