Cerca

Vatican News

Msgr. Zore: Milost in preizkušnja povzemata 130 let od prihoda prvih karmeličank v Slovenijo

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je v sredo, 12. junija, v Karmelu sv. Jožefa in Marijinega brezmadežnega Srca v Sori daroval zahvalno sveto mašo ob praznovanju 130-letnice prihoda prvih karmeličank v Slovenijo.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Odlomki pridige msgr. Stanislava Zoreta

Spoštovani gospod profesor Janez, dragi pater provincial Srečko, pater Mato, naš Boštjan, dragi pevci in vsi dragi gostje, ki ste prišli sem zato, da bi se skupaj z nami in sestrami karmeličankami v Sori zahvaljevali za 130 let njihove navzočnosti v naši Cerkvi in v našem narodu. Predvsem pa seveda danes drage sestre karmeličanke, ki v tem trenutku v Sori primerno današnjemu času in glede na potrebe današnje Cerkve in današnjega sveta nadaljujete poslanstvo, ki ga je pred 130 leti prevzelo prvih šest karmeličank, ki so prišle na Selo v Ljubljani in začele pisati zgodbo karmeličanskega reda v Sloveniji.

Pogled nazaj
Vem, da bomo o zgodovini vaše navzočnosti še slišali, pa vendar mi dovolite nekaj kratkih poudarkov, ki se mi zdijo pomenljivi… Kaj je bilo pravzaprav v treh 130 letih, drage sestre, za vas milost in kaj v resnici preizkušnja, gledano z Božje perspektive, skozi Božji pogled? Prav na 12. junija leta 1889 je prišlo v Slovenijo, na Selo (danes Ljubljana Moste), prvih šest karmeličank, in sicer iz karmela na Dunaju in v Gradcu. Tam so opravljale svoje poslanstvo do konca druge svetovne vojne in presenetljivo na nek način, kot da so poznali vaše glavne praznike, na praznik sv. Terezije Ávilske leta 1948 so vaš samostan zaplenili. Na praznik sv. Male Terezije istega leta pa so vas iz samostana izgnali. Preko noči nimaš več nič in potem nenadoma tudi tistega nič nimaš več, ki ti je vendarle dajal streho nad glavo.

Milost in preizkušnja
Milost notranjega dozorevanja, milost iskanja poti naprej, milost odločanja v duhu zaobljub karmelskega reda in hkrati negotovost prihodnosti. Nekatere mlajše od izgnanih sester so si poiskale zaposlitev, starejše so odšle v avstrijske karmele, zlasti na Dunaj in v Linz, v prepričanju, kako neverjetno je človekovo upanje v prepričanju, da je njihovo izgnanstvo le začasno. Izgnanci vedno odhajajo le začasno… Kljub temu je bilo res začasno, kajti 20. julija 1967 so se prve tri, med njimi tudi sestra Emanuela vrnile v Slovenijo in se naselile v zapuščenem gospodarskem poslopju v Mengšu in začele z obnovo slovenskega karmela in iskale možnost za nov samostan. Ta samostan sedaj živi tukaj v Sori. Pomembno pa je, da karmel ostaja karmel.

Prisluhni celotni pridigi msgr. Stanislava Zoreta
Petek, 14. junij 2019, 19:06