Msgr. Alojzij Cvikl posvetil župnijsko cerkev Svetega Rešnjega Telesa v Mariboru

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Dragi sobratje duhovniki, redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre! Jezus je svojim učencem postavil vprašanje: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« Zelo različni so bili odgovori: od Janeza Krstnika, do Elija ali, da je eden od prerokov… Če uporabljamo človeška merila Jezus spada v skupino znanih in izjemnih osebnosti. A drugače je, če stopimo v »svet vere«. Takrat je Jezus »Božji Maziljenec«. Sprejeti Jezusa kot Gospodovega maziljenca,  to pomeni priznati mu absolutno edinstvenost. Prerokov je veliko, Mesija je eden sam.

Kaj pomeni ime Kristus?
Pomeni »maziljen«, »posvečen«. Že v Stari zavezi beremo, kako so osebe, ki so bile izbrane za kralje, duhovnike ali preroke, uvedli v službo s tem, da so jim na glavo izlili dišečega olja. Ob prebiranju Svetega pisma pa tudi razberemo, kako se je v izvoljenem ljudstvu skozi stoletja vedno več govorilo o »Maziljencu«, ki bo prišel, da bo vzpostavil  Božje kraljestvo na zemlji. Jezus je torej tisti, ki so ga pričakovali dolga stoletja in je sedaj je s strani Petra prvič prepoznan, kot resnični Gospodov maziljenec.

»Kdo je Jezus?« Je Bog – človek, ki je prišel med nas, da nas odreši
 Petru in učencem Jezus takoj spregovori o celi vrsti porazov, ki jih bo doživel na zemlji, vse do smrti, čeprav istočasno tudi jasno napove, da ima njegovo poslanstvo dober konec, vstajenje od mrtvih. Jezus je Mesija, toda drugačen, kot so si to predstavljali njegovi učenci. Kaj torej odgovoriti nekomu, ki te vpraša: »Kdo je Jezus?« Je Bog – človek, ki je prišel med nas, da nas odreši. Ne z  močjo in silo temveč z ljubeznijo. Bistvo Jezusove zmage ni v izničenju ali zasmehovanju nasprotnika, ampak v tem, da človeka spremeni in ga naredi dobrega.

Jezus nas je napravil za Božje sinove
Sveti Pavel nam v drugem berilu pravi, da je Jezus, vse, brez razlike, napravil za »Božje sinove«. Nihče naj se zato ne čuti, da je več ali manj, ker je moški ali ženska, bel ali črn,… Zahvaljujoč Jezusu smo postali »vsi kot eden«. Vera vanj nam pomaga uresničevati solidarnost med ljudmi, prijateljstvo med narodi in medsebojno spoštovanje. Vse to znotraj človeštva vedno bolj ustvarja eno samo družino.

Cerkev je bila blagoslovljena 1938 in posvečena 2019
Danes smo priče zgodovinskemu trenutku za Župnijo sv. Rešnjega Telesa v Mariboru. Leta 1938, ko je takratni mariborski škof Ivan Jožef Tomažič, to cerkev blagoslovil, je Kristus vstopil v ta prostor in ga preoblikoval v svoje bivališče. Danes bomo to cerkev tudi posvetili, jo pokropili z blagoslovljeno vodo, oltar in stene pa mazilili s sv. krizmo. Tako bo odslej ta stavba posvečena in bo postala drugačna od drugih stavb, čeprav je zgrajena iz podobnih materialov.

Pravi kamni te stavbe ste vi dragi bratje in sestre
Današnji obred posvetitve nam govori, da kamni in okrasitev cerkve niso najbolj pomembne stvari. Pravi kamni te stavbe ste vi dragi bratje in sestre, vi ste božji tempelj, v vas želi prebivati Bog. V tem sekulariziranem današnjem svetu mnogi dvomijo, da je Bog resnično navzoč med nami. Toda tudi to svetišče nam govori, koliko čudovitih stvari je Bog storil za nas. Podaril nam je življenje; ko smo tavali v grehu, je poslal svojega Sina, da bi nas odrešil; pri krstu nas je napravil za svoje otroke, da bi nam dajal moč na poti k Očetu; podarja se nam in se za nas daje v hrano v kruhu in vinu, v zakramentu svete evharistije.

Evharistija - procesija
Največji znak, da Kristus ostaja živ med nami in zgovorno znamenje njegove velike ljubezni do nas pa je zakrament svete evharistije. V znamenje veselja in hvaležnosti za ta dar živega in stalno navzočega Gospoda med nami, bomo ob koncu te slovesnosti Gospoda v svetem zakramentu ponesli v procesiji iz cerkve, da pred svetom pokažemo našo vero, da je Bog med nami resnično navzoč.

Kdor je osebno srečal Boga, ga nihče in nič ne more zmesti
Javno mnenje danes poveličuje svobodo in mnogi ljudje pravijo, da lahko vsak človek veruje, kar pač želi. Priče smo tudi, kako se nekateri iz krščanske vere norčujejo in imajo nas verne za ostanek iz preteklosti in za nazadnjaške. Takšno mišljenje in besedičenje nekaterih, nas ne sme zmesti. Kdor je osebno srečal Boga, ga nihče in nič ne more zmesti ali omajati v njegovi veri. Želim, da bi ta vaša, odslej posvečena cerkev, bila še bolj kraj vašega osebnega srečevanja z Bogom.

Cerkev je prostor podarjenega usmiljenja
Ko papež Frančišek govori o Cerkvi pravi: »…da mora Cerkev biti prostor podarjenega usmiljenja, kjer se vsak čuti nagovorjenega in ljubljenega, kjer more začutiti odpuščanje in spodbudo ter živeti v skladu z evangelijem« (prim. EG 114). Če to misel prenesemo na župnijo, potem mora tudi ta krščanska skupnost vedno bolj postajati dom, skupnost, kjer med župljani vlada zaupanje, solidarnost, kjer se vsak čuti sprejetega in potrjenega v dobrem in je vedno pripravljen prispevati svoj delež k skupnemu dobremu.

Župnija je kraj, kjer se župljani počutijo dobro
Župnija naj bi bila kraj, kjer se njeni člani počutijo dobro, kjer si med seboj pomagajo in kjer vsak najde svoje mesto. K temu vas spodbuja že podoba te, na novo posvečene cerkve, ki ima več vhodov. Cela prednja stran te vaše cerkve je pravzaprav en sam vhod in je lahko zgovorno vabilo, da bi bili v župniji, kot skupnost Jezusovih učencev, odprti do vseh. Naj bo to kraj, kjer je vsak dobrodošel in vsak znotraj te skupnosti lahko najde svoje mesto. Vaša cerkev ima tudi več velikih oken. Tako lahko v cerkev prihaja veliko svetlobe. To je vabilo, da na stežaj odpremo okna svojega srca, da nas lahko doseže svetloba božje ljubezni.

Molitev Benedikta XVI.
Danes lahko preživi samo kristjan z osebno vero. Ta vera je dar od zgoraj, je pa tudi sad mojega iskrenega iskanja in prizadevanja. Prizadevati si za trdno osebno vero pomeni, nenehno odkrivati, spoznavati in večkrat razmišljati o tem, da me Bog ljubi, saj je tudi zame daroval svojega Sina. Zaslužni papež Benedikt XVI. je zato takole molil: »Združi nas k sebi, dotakni se nas od zgoraj, da bomo znova zaznali, da si ti živi Bog. Podari nam rahločutnost in občutek za to, kar je dobro, za to, kar je resnično. Daj nam, da bi v svojem srcu okušali moč tvoje navzočnosti, kajti samo tako bomo živeli veselje vere«.

V oltarju so shranjene relikvije sv. Pija X.
V tej na novo posvečeni cerkvi Sv. Rešnjega Telesa v Mariboru bodo odslej v oltarju shranjene tudi relikvije sv. papeža Pija X., ki je bil velik častilec sv. Rešnjega telesa in je kot papež omogočil, da so k sv. obhajilu lahko začeli pristopati že otroci ter je prav tako vernikom zelo priporočal pogosto prejemanje sv. obhajila. Po zgledu in priprošnji tega svetega papeža naj ta cerkev vedno bolj postaja  kraj, kjer boste verniki radi sprejemali Gospoda v zakramentu sv. evharistije, kot živega in navzočega sredi med nami.

Prošnja k Nebeški Materi
Prosimo tudi Nebeško Mater Marijo, da nas vse spremlja pri rasti naše vere in naj vsem vam,še posebej  tukajšnjim župljanom pomaga, da boste postajali vedno bolj živi kamni te župnijske skupnosti in misijonarji. Misijonarji boste, ko boste sredi tega sveta, ki večkrat gradi na povsem nekrščanskih vrednotah in na miselnosti, ki je daleč od misli na Boga, kot zvesti pripadniki tega župnijskega občestva podarjali svetu to, kar kristjani prejemamo, ko tu pred tabernakljem srečujemo živega in med nami resnično navzočega Kristusa, da ga potem lahko prinašamo svetu. In naj vas vse pri tem spremlja obilen božji blagoslov!  Amen.