Papež kmalu v Bolgarijo. Sporočilo miru med narodi
Andreja Červek – Vatikan
»Upam, da bo apostolski obisk papeža Frančiška za vse, tako za cerkveno stvarnost kot civilno, razlog za vedno tesnejše bratske in solidarne odnose ter velika spodbuda bolgarskemu narodu pri vztrajnem vzpostavljanju družbe, ki temelji na pravičnosti in miru,« zatrjuje Kiril Kartaloff, docent na milanski katoliški univerzi ter avtor knjige Cerkvena skrb msgr. Roncallija v Bolgariji (1925–1934).
V Bolgarijo, kjer 60 odstotkov prebivalstva pripada bolgarski pravoslavni Cerkvi, po skoraj dvajsetih letih ponovno prihaja papež. Leta 2002 jo je obiskal Janez Pavel II. Pred tem je država sprejela apostolskega vizitatorja Angela Roncallija, bodočega papeža. V Bolgariji »lahko najdemo začetke ekumenizma msgr. Angela Roncallija. Kot predstavnik Svetega sedeža je od začetka svojega prihoda začel od blizu spoznavati pravoslavne ter verjel, da se je treba podati po poti, kjer se razvijajo prijateljski odnosi med kristjani.« Roncalli je bil za apostolskega administratorja v Bolgariji imenovan leta 1925, takoj po škofovskem posvečenju. Prišel je z nalogo, da poskrbi za potrebe male katoliške skupnosti. Čeprav bi naj ostal le nekaj mesecev, je svojo službo v Bolgariji opravljal skoraj deset let in tako postavil temelje za ustanovitev apostolske delegacije, katere on sam je leta 1931 postal prvi predstavnik. Kljub težavam mu je uspelo reorganizirati katoliško Cerkev ter vzpostaviti prijateljske odnose z vodstvom in bolgarsko kraljevsko hišo. Prav tako je začel prve ekumenske stike z bolgarsko pravoslavno Cerkvijo. Že takoj na začetku, leta 1925, se je srečal s pravoslavno sveto sinodo ter vztrajal pri iskanju tistega, kar povezuje, in ne kar ločuje. Njegovo bivanje v Bolgariji je tako dobilo posebno ekumensko rahločutnost, ki jo je ohranjal tudi pozneje, med svojim službovanjem v Turčiji in Grčiji, vse do drugega vatikanskega koncila. Roncalli je poudarjal pomen »duha bratske ljubezni«, zatrjuje Kartaloff. »To sporočilo vere je in ostaja cilj, h kateremu se je treba usmeriti, da bi se krščanski Vzhod in Zahod lahko v polnosti spravila in skupaj izžarevala evangelij.«
Papežev obisk Bolgarije pričuje o krščanskih koreninah naroda in obenem prispeva k utrditvi večstoletnega prijateljstva med Svetim sedežem in Bolgarijo, ki je prežeta s pobožnostjo do svetih Cirila in Metoda. Brata, rojena v Solunu, sta kot pomembna evangelizatorja vzhodnega dela Evropske celine bila razglašena za sozavetnika Evrope leta 1980.
Bolgarija je verjetno najmanj poznana evropska država, ki pa je ena najbogatejših z zgodovino, kulturo in umetnostjo. V njej se nahaja kar deset znamenitosti, ki so del dediščine Unesca. Članica Nata je postala leta 2004, del Evropske unije pa leta 2007. »Bolgarija,« pojasnjuje Kartaloff, »je poklicana pospeševati in pričevati o krščanskih koreninah, ki izvirajo iz učenja svetih bratov Cirila in Metoda in so danes še kako aktualne in potrebne. Delo teh dveh velikanov evangelizacije v vzhodni Evropi predstavlja dragocen prispevek k oblikovanju skupnih krščanskih korenin Evrope. Gre za korenine, ki zaradi svoje globoke ukoreninjenosti in vitalnosti predstavljajo eno od najbolj trdnih opornih točk, iz katere izvira vsak resen poskus, da bi se na nov in aktualen način vzpostavila edinost celine.«
