Išči

Walter Insero: "Ta knjiga je nastala iz hvaležnosti za izkušnjo, za pričevanje papeža Frančiška." Walter Insero: "Ta knjiga je nastala iz hvaležnosti za izkušnjo, za pričevanje papeža Frančiška." 

Izšla knjiga »Ljudstvo v nauku papeža Frančiška. Branje v luči ekleziologije«

V ponedeljek je na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu potekala predstavitev knjige don Walterja Insera z naslovom »Ljudstvo, v nauku papeža Frančiška. Branje v luči ekleziologije (nauka o Cerkvi)«, ki je izšla pri Vatikanski založbi.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

»Božje ljudstvo« v središču od začetka pontifikata

Spomnimo, da je sveti oče takoj po svoji izvolitvi iz lože bazilike sv. Petra poudaril pomen razsežnosti Božjega ljudstva, ko je izrekel besede: »In sedaj začnimo to pot: škof in ljudstvo« ter preden je podelil svoj prvi blagoslov, prosil, da bi molili zanj. Tudi v intervjuju za revijo La Civiltà Cattolica je dejal, da mu je najbolj všeč podoba Cerkve kot »svetega zvestega Božjega ljudstva«. Izraz ljudstvo je sicer papež Frančišek zelo pogosto uporabil tudi v apostolski spodbudi Veselje evangelija, ki velja za programski dokument njegovega pontifikata. O koreninah te poti ter formacije svetega očeta glede te »kategorije« tudi na pastoralni ravni, govori nova knjiga don Walterja Insera, direktorja Urada za družbeno komunikacijo rimske škofije.

»Ljudstvo« ‒ ne ideološka shema, ampak mistična kategorija

Na predstavitvi knjige je sodeloval tudi vikar za rimsko škofijo, kardinal Angelo De Donatis, ki je poudaril, da kategorija ljudstva ne sovpada z neko logično ali ideološko shemo, ampak gre za mistično kategorijo. Prav tako je spomnil na papeževo povabilo Pastirjem, naj bodo »pred, med in za ljudstvom, da se nihče ne bi izgubil«.

Globoke korenine v koncilu  

Insero je v intervjuju za Radio Vatikan predstavil nekaj glavnih misli knjige. Najprej je pojasnil, da ima dejstvo, da je v razmišljanju svetega očeta ključnega pomena Božje ljudstvo, globoke korenine v koncilu. »Papež Frančišek navaja prav drugo poglavje Lumen gentium (dogmatične konstitucije o Cerkvi). Škofje, ki so se udeležili drugega vatikanskega koncila, so po vrnitvi v svoje cerkve v Latinski Ameriki, posebej v Argentini, želeli prevesti sporočilo. To so storili s pomočjo pastoralne komisije (COEPAL), ki je delala prav zahvaljujoč dokumentu iz San Miguela, kar je kasneje omogočilo, da se je sporočilo generalne skupščine v Medellinu leta 1968 razširilo tudi v Cerkvi v Argentini.

Pomen razumevanja papeževe izkušnje

Gre torej za celoten okvir, ozadje, ki ga je potrebno upoštevati. Jorge Mario Bergoglio je odraščal in se formiral v letih, ko je spoznal Pastirje, ki so živeli to izkušnjo. Škofe, ki so živeli koncil in ki pričujejo o tej bližini ljudstvu. Papež Frančišek torej uporabi kategorijo ljudstva in jo postavi v središče. Pri tem upošteva, da ljudstvo izraža idejo Boga, ki kliče in zbira ljudstvo. Sveti oče rad pravi, da je Cerkev sveto zvesto Božje ljudstvo in je Božje ljudstvo, ki hodi skozi zgodovino. On sam je škof ljudstva, saj je svoje poslanstvo vedno živel znotraj ljudstva. Na Cerkev ne gleda zviška, ampak se ima za njenega člana, kot tisti, ki je soudeležen pri tem ljudstvu.«

Ljudstvo – ne objekt, ampak protagonist

Don Insero je v drugem odgovoru odmeval na poudarek kardinala Angela De Donatisa, ki je med predstavitvijo knjige dejal, da je pomembno evangelizirati skupaj z ljudstvom: »Obstaja tveganje, da bi imeli pobude, ki so namenjene ljudstvu kot objektu in ne kot protagonistu; vendar pa je ljudstvo dejaven subjekt, celotno ljudstvo – ne torej le hierarhija, ampak je tudi ta del ljudstva. In ljudstvo kot celota evangelizira, pričuje; tudi revni in osebe, ki živijo svojo vero na preprost način, so tisti, ki jo morejo resnično prenašati.«

Duhovnik in ljudstvo: skupna hoja

Papeževo razumevanje Božjega ljudstva kot telo je mogoče zaslediti tudi v posinodalni apostolski spodbudi Kristus živi (Christus vivit). Papež namreč spodbuja mlade, naj imajo v primeru, da vidijo duhovnika, ki je zašel na napačno pot, pogum, da mu pomagajo ter ga spomnijo na obveznost, ki jo ima do Boga in do ljudstva. »Kjer je ljudstvo soudeleženo, deli z duhovnikom, s katerim živi, kot z bratom, z očetom. Vendar pa ta bližina ne le da ne ustvarja sodb, ampak tudi ne ustvarja razdalje – zato lahko tudi tisti, ki je v težavah, čuti potrebo po podpori. To je zelo lepo, saj nakazuje prav skupno hojo.«

Zakaj je nastala ta knjiga?

Ob koncu pogovora pa je don Insero odgovoril na vprašanje, zakaj je napisal to knjigo. »Ta knjiga je nastala iz hvaležnosti za izkušnjo, za pričevanje papeža Frančiška. Nastala je tudi iz želje, da bi bolje poznal nekatera dejanja in izraze. Ko sem preučeval in iskal teološki okvir, torej začetke in pastoralno izkušnjo, ki jo je živel v Argentini, sem mogel resnično bolj ceniti in razumeti izzive, s katerimi se papež preko apostolske spodbude Veselje evangelija in drugih spodbud obrača na vesoljno Cerkev.«

Photogallery

Fotografije s predstavitve knjige
Sreda, 10. april 2019, 13:01