Išči

Panamski nadškof: "Papež bo srečal Cerkev, ki je mlada in vesela, pristna, multietnična, večkulturna in si prizadeva, da bi oznanjala evangelij." Panamski nadškof: "Papež bo srečal Cerkev, ki je mlada in vesela, pristna, multietnična, večkulturna in si prizadeva, da bi oznanjala evangelij." 

V pripravi na apostolsko potovanje: Cerkev v Panami

V pripravi na 26. apostolsko potovanje papeža Frančiška v Panamo predstavljamo kratek pregled zgodovine tamkajšnje Cerkve.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

16. in 17. stoletje: prvi misijonarji

Evangelizacija Paname sega v začetek 16. stoletja, ko so jo odkrili Španci. Prvi misijonarji na tamkajšnjem področju so bili frančiškani, sledili so jim mercedarji, dominikanci, jezuiti, kapucini ter avguštinci. Papež Leon X. je 9. septembra 1515 z bulo »Pastoralis Officii Debitum« ustanovil škofijo Sv. Marija la Antigua. Njen sedež so enajst let pozneje prenesli v mesto Panama (ustanovljeno leta 1519, z uradnim imenom Nuestra Señora de la Asunción de Panamá). Tja so leta 1583 prišli jezuiti, ki so se posvečali poučevanju. Univerza sv. Frančiška Ksaverija je bila ustanovljena leta 1674, vendar pa so jo po 90 letih zaprli, saj so bili španski misijonarji izgnani iz države in se je za krajevno Cerkev začelo težko obdobje.

19. stoletje: ključna vloga v procesu neodvisnosti

V 19. stoletju je Cerkev dejavno sodelovala v procesu neodvisnosti od španske nadvlade. O tem priča tudi dejstvo, da so bili med podpisniki deklaracije o neodvisnosti leta 1821 škof Paname, José Higinio Durán ter duhovnika Juan José Martínez in Manuel José Calvo. Cerkev je dala tedaj državi na razpolago svoje dobrine, da bi tako pomagala pri najnujnejših potrebah nove države. Le-ta se je pridružila Republiki Velika Kolumbija, ki je obsegala ozemlje današnje Kolumbije, Venezuele, Ekvadorja, severnega Peruja, Paname ter manjših področij Brazilije. Panama je ostala del Velike Kolumbije vse do leta 1903, medtem ko so se ostale države odcepile že pred letom 1831.

20. stoletje: po odcepitvi od Kolumbije

V prvih dveh desetletjih po ločitvi od Kolumbije je Cerkev doživljala obdobje napetosti z liberalnimi vladami ter se soočala z nasprotovanjem laicistične elite, ki je uvajala zakone, ki so bili v nasprotju s katoliškim naukom. Leta 1925 je bila škofija Panama povzdignjena v nadškofijo, hkrati pa je bila ustanovljena cerkvena provinca Panama in z njo apostolski vikariat. V naslednjih desetletjih je bilo ustanovljenih še več škofij – danes jih je skupaj s panamsko nadškofijo šest, poleg tega pa imajo tudi teritorialno prelaturo in apostolski vikariat.

Katoličanov je dobrih 3,6 milijona Panamcev, kar predstavlja približno 88% prebivalcev. Aktivnih je 196 župnij in 164 drugih pastoralnih centrov. Panama ima 15 škofov, 234 škofijskih duhovnikov, 186 duhovnikov redovnikov, 81 stalnih diakonov ter 49 redovnikov, ki niso duhovniki. Poleg tega v Cerkvi deluje tudi 450 redovnic, 10 članov svetnih inštitutov, 4.209 laičnih misijonarjev in 1.960 katehetov. Trenutno je v semeniščih 200 bogoslovcev. Cerkev v Panami ima v lasti ali upravi 132 vrtcev in osnovnih šol ter 28 karitativnih in socialnih centrov.

Kakšno Cerkev bo srečal v Panami papež Frančišek?

Papež Frančišek bo drugi Petrov naslednik, ki ga bo sprejela Panama. Prvič jo je obiskal Janez Pavel II. 5. marca 1983 med svojim 17. mednarodnim apostolskim potovanjem. Nadškof Paname, José Domingo Ulloa Mendieta, je v pogovoru za Vatican News dejal, da bo sveti oče v Panami srečal »Cerkev, ki je mlada in vesela, pristna, multietnična, večkulturna in si prizadeva, da bi oznanjala evangelij. Cerkev, ki se ne bo izneverila zaupanju, ki ga je papež položil v to majhno ožino, da bi organizirala edinstven in zgodovinski dogodek kot je Svetovni dan mladih. Gre za Cerkev, ki poudarja nauk papeža Frančiška in vabi, da bi bila v izhodu, da bi šla k tistim, ki so na periferijah. Cerkev, ki je v dialogu s tistimi, ki so "drugačni, a ne oddaljeni", ki zna vzdrževati ekumenski in medverski dialog. Cerkev, ki je v službi vsem, ne da bi kogarkoli izključila.«

Sobota, 19. januar 2019, 11:08