Kardinal Becciu o bodočem svetem papežu Pavlu VI.
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Pred izvolitvijo za papeža je bil msgr. Janez Krstnik Montini glavni sodelavec častitljivega Pija XII. Zatem je bil zelo blizu Janezu XXIII. Potem ko je postal papež je bil on, ki je umestil kardinale, ki bodo potem postali njegovi nasledniki: Albina Lucianija, Karola Józefa Wojtyło in Josepha Ratzingerja. Lik in poslanstvo Pavla VI. je torej potrebno razumeti v tem živem in nepretrganem zgodovinskem izročilu Cerkve.
Umrl je 6. avgusta 1978 na praznik Gospodovega spremenjenja. Pavel VI. je bil junaški in genialen pričevalec Kristusove luči v svetu. Ravno to globoko in prepričano osredinjenje v Kristusu predstavlja živo jedro njegovega duhovnega profila njegovega cerkvenega učiteljstva. Kristusova ljubezen in ljubezen do njegove Cerkve, za katere prenovo si je prizadeval onkraj svojih moči, sta ga vodila vse do konca. S tega vidika razumemo njegovo življenje kot nenehno pot svetosti in sicer od otroštva do duhovništva, od službe v rimski kuriji do ambrozijanske katedrale (milanske katedrale), od pastoralne delavnosti do Petrovega prestola.
Janez Krstnik Montini je osebno poznal velike drame 20. stoletja, torej obe svetovni vojni in totalitarne sisteme fašizma, nacizma in komunizma ter na koncu življenja skrajno nasilje terorizma. Niso mu pa bila prihranjena niti kočljiva vprašanja znotraj krščanske skupnosti, saj so bila leta takoj po koncilu med njegovim pontifikatom najtežja in najbolj boleča.
Med vsemi temi dramami pa ga je podpiral Kristusov Duh, ki je hranil njegovo notranje življenje in njegove številne ter pogumne pobude. Spomnimo se le nekatere, tiste najbolj znane. Te so: prenova bogoslužja, internacionalizacija rimske kurije z uvajanjem novih dikasterijev, uvedba škofovske sinode. Naslednja velika novost so njegova mednarodna potovanja na različne kraje sveta v službi evangelizacije in miru. Tudi z doktrinalnega vidika njegov pontifikat ni tako majhen. Zaradi svojega neposrednega pastoralnega značaja so posebnost njegove sredine splošne avdience, ki so prav tako še ena njegova pobuda, s katerimi so zatem nadaljevali vsi njegovi nasledniki, saj so ena sama stalna kateheza za Božje ljudstvo. Njegov nauk razsvetljuje številne vidike vere in krščanskega bivanja in sije zaradi včasih junaškega prizadevanja v obrambi resnice, življenja, miru in pristne ljubezni. Zvest svojemu programu svoje prve okrožnice Ecclesiam suam, je bil Pavel VI. papež nenehnega dialoga z drugimi, tako znotraj katoliške Cerkve kot z bratskimi kristjani drugih Cerkva, z nekristjani in neverujočimi. Ta dialog pa je vedno vodil s strastjo evangeliziranja, da bi vsakemu človeku prinesel Kristusovo luč, Kristusovo ljubezen.
