Msgr. Stanislav Lipovšek v Kranjski Gori: Močna znamenja na poti edinosti

P. Ivan Herceg DJ

Uvod v bogoslužje

Spoštovani vsi navzoči, drage sestre in bratje v Kristusu!
Z duhovno pesmijo, ki jo je zapel ženski pevski zbor duhovne akademije iz Peterburga smo začeli to spominsko sveto mašo, pri katerem se ob 100 letnici konca 1. svetovne vojne hvaležno spominjamo in v globokem spoštovanju molimo za blaženi pokoj ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je 8. marca l916 zasul snežni plaz pri gradnji ceste na Vršiču. Ob tej tragediji pripadnikov ruskega naroda, smo hvaležni za vse pobude, ki so bile v teh letih storjene, da so rajni dobili primerno spominsko obeležje in da je ta kraj bolečega  spomina postal kraj molitve in srečanja med predstavniki ruskega in slovenskega naroda, kraj srečanja med predstavniki Ruske pravoslavne Cerkve in predstavniki Katoliške Cerkve in krščanskih Cerkva, ki delujejo v Sloveniji, pa tudi kraj srečanja s  predstavniki drugih Cerkva in verskih skupnosti, ki so s svojimi vojaki sodelovale v prvi svetovni vojni. Neizmerno smo hvaležni Bogu, ki vodi naša  srca in pota človeške zgodovine, da smo po boleči izkušnji prve in tudi druge svetovne vojne vendarle prisluhnili Božjemu klicu in postali prijatelji in sodelavci za Božje kraljestvo, za mir v svetu, za sodelovanje med ljudmi in narodi, za varno in srečno sedanjost in za svetlo prihodnost.

 Zato pri tej spominski sv. maši z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo v imenu Slovenske škofovske konference in Sveta krščanskih Cerkva v Sloveniji

 pozdravljam delegacijo Ruske pravoslavne Cerkve, ki jo vodi Njegovo Preosveštenstvo gospod Nazarij, škof Kronštadski in vikar metropolita iz Sankt Perterburga. Pozdravljam predstavnika Srbske pravoslavne Cerkve, Nj.Visokopr. gospoda Porfirija, metropolita zagrebško- ljubljanskega in g. protojereja-stavrofora Aleksandra Obradovića, arhijerejskega namestnika ljubljanskega, gospoda mag.  Geza Fila, škofa Evangeličanske Cerkve v Sloveniji in g. mag. Leona Novaka evangeličanskega duhovnika iz Murske Sobote, gospoda  Saša Gržino, predsednika društva Slovenija-Rusija in njegove sodelavce, predstavnike Ruskega veleposlaništva v RS in in gospoda župana ter predstavnike občine Krajnska gora. Pozdravljam domačega g. župnika Janeza Šimenca in  duhovnike-somašnike, profesorje Teološke fakultete in člane Slovenskega ekumenskega sveta g. Bogdana Dolenca, g. Antona Štruklja, g. p. Vinka Škafarja OFM Cap, Matica Lesjaka, bogoslovce, ministrante, vse vas, dragi verniki in še posebej domači župnijski pevski zbor, ki nam bo s pesmijo pomagal vstopiti v skrivnost tega spominskega bogoslužja  v skrivnost Gospodovega trpljenja smrti in vstajenja, v katero so svojo tragično smrtjo na tako pretresljiv način vstopili ruski vojaki, ki se jih spominjamo. Mi smo še na poti in v to skrivnost vstopamo po veri, zato odprimo srca Božji milosti, ki nas povezuje z Bogom, med seboj in z našimi rajnimi. Vse pa kar ovira Božje delo v nas, to iskreno obžalujmo, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti in bo ta daritev sv. maše Bogu v čast, našim rajnim v zveličanje in vsem nam v duhovno rast in posvečenje.

Homilija

Spoštovani vsi navzoči,  sestre in  bratje v Kristusu !
 Vedno, še posebej pri tej spominski sveti maši, naj v naših srcih močno odmeva Jezusova beseda :«Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in vas postavil da greste in obrodite sad »(Jn 15,16). Kristjani, učenci  Jezusa Kristusa, se moramo vedno vprašati, kako živimo ta dar, da smo »božji izvoljenci sveti in ljubljeni« (prim. Kol 3,12), kako živimo in  uresničujemo Jezusov evangelij, zlasti njegovo novo zapoved o medsebojni edinosti in ljubezni, ki je in mora biti to razpoznavno znamenje Kristusovih učencev (prim. Jn 13,34-35).

1. Zgodovina Cerkve nam pove, da kristjani nismo bili vedno zvesti evangeliju, tej temeljni razsežnosti in razpoznavnemu znamenju Kristusovih učencev.

 Če se kratko ozremo na prehojeno pot, lahko rečemo, da smo v 1. tisočletju kljub vsem težavam uspeli ohranjati vrednote miru, medsebojne edinosti in ljubezni, ki so jo poživljali in bogatili mnogi pričevalci vere in učitelji krščanskega življenja. Med temi močnimi svetilniki in pričevalci vere naj na Zahodu omenim očaka Benedikta, utemeljitelja zahodnega meništva, ki je na ruševinah rimskega cesarstva v 6. stoletju začel znameniti evropski misijon, ko je s svojimi duhovnimi sinovi mnogim evropskim narodom prinesel luč evangelija in je s svojo Regulo - pravilom redovnega življenja in z meniškim geslom »Moli in delaj- ora et labora« utiral pota evropske kulture in civilizacije. Malo pozneje, v 9. stoletju, sta na Vzhodu, zlasti med slovanskimi narodi, to poslanstvo nadaljevala  naša blagovestnika, sv. brata Ciril in Metod.  Ta skupna vera in pravila krščanskega življenja so se bogatila in preverjala na cerkvenih zborih, ki so tudi danes vir in navdih za življenje in delovanje bratskih krščanskih Cerkva. Žal je to stoletno skupno duhovno izročilo v 2. tisočletju doživljalo nove preizkušnje in nasprotovanja, ki so pripeljala do mnogih vojn in spopadov, vse do žalostnega razkola na Vzhodu in na Zahodu, katerih boleče posledice še danes občutimo. Zato pa smo tem bolj veseli in hvaležni, da je na naši skupni poti bilo vedno prisotno tudi močno vetje Sv. Duha, ki je nagibalo bratska srca, k vedno novi pripravljenosti in zvestobi luči, ki je prišla na svet, da razsvetljuje vsakega človeka (prim. Jn 1, 9).To luč so na Vzhodu  prižigali mnogi pričevalci in glasniki evangelija, zlasti Sv. Vladimir Kijevski v 10. stoletju in na Zahodu  redovni ustanovitelji, med njimi sv. Frančišek Asiški, Sv. Dominik in  v 16. stoletju naši reformatorji, še posebej Primož Trubar in Jurij Dalmatin, ki sta našim prednikom  in vsem nam podarila največji zaklad, celoten prevod sv. pisma, » tu je vse svetu pismu, stariga inu noviga testamenta«.

2. V našem času so  vetje sv. Duha močno poživile pobude za obhajanje Svetovne molitvene osmine za edinost, ki so vzniknile v Anglikanski Cerkvi. To dogajanje je močno spodbudil  2. vatikanski koncil (1962-1965), ki ga je sklical papež Janez XXIII. z namenom, »da bi verniki bolj krščansko živeli, da bi ustanove, ki so spremenljive, prilagodili potrebam našega časa in bi pospeševali vse, kar bi moglo prispevati k edinosti vseh, ki verujejo v Kristusa (prim B 1).

Močno znamenje na poti k edinosti je bilo  srečanje med papežem Pavlom VI. in carigrajskim patriarhom Atenagoro 6.1.1964 v Jeruzalemu, ko sta na Oljski gori, na kraju Jezusovega smrtnega boja preklicala izobčenje in skupaj molila za edinost. To znamenje je navdihovalo  koncilske očete zbrane na koncilu, ko so pripravljali in sprejemali odlok o ekumenizmu, v katerega so vključili tudi posebno poglavje o Vzhodnih Cerkvah (prim. E 14-23), kjer posebej izpostavljajo liturgično in duhovno izročilo vzhodnih kristjanov, pomen meništva ter češčenje  Matere Božje in svetnikov.

Slomškova molitvena bratovščina Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda, ki jo je leta 1851 ustanovil bl. škof Slomšek, je bila duhovno gibalo tudi takoimenovanih Velehradskih kongresov, pa tudi  pobude, ki so jo dali profesorji Pravoslavne Teološke fakultete v Beogradu ter Katoliške teološke fakultete v Zagrebu in v Ljubljani z oddelkom v Mariboru, ko so  septembra leta 1974 začeli pripravljati ekumenske simpozije, vedno v sodelovanju s pravoslavno pa tudi z evangeličansko Cerkvijo.

Tem srečanjem in simpozijem  so se v svetu pridružile še druge pobude, posebej Duh Assisija, ki ga je sedaj že sv .papež Janez Pavel II. leta 1986 začel v Assisiju-mestu Sv. Frančiška, ko je začel zbirati predstavnike krščanskih Cerkva in nekrščanskih verstev k skupni molitvi za mir in edinost,  kar je močno odmevalo v svetu, ki je zelo potreben luč in duha sv. Frančiške, ko se vedno znova zapleta v mnoge konflikte, vojne spopade in nasilje, ki prinaša bolečino, smrt, lakoto, begunstvo in druge tegobe. Kristjani bi morali več narediti in z združenimi močmi premagovati probleme s katerimi se soočajo naši trpeči bratje in sestre, doma in po svetu.

To željo in pripravljenost sta izrazila Njegova Svetost Kyril, patriarh Ruske pravoslavne  Cerkve  in papež Frančišek,ko sta se  12.2.2016 srečala v Havani, in v skupni izjavi med drugim zapisala: »V skupni odločitvi, da bi storila to, kar je potrebno, da presežemo zgodovinska razhajanja, ki smo jih podedovali, hočeva združiti najine moči pri pričevanju za Kristusov evangelij in o skupni dediščini Cerkve prvega tisočletja, da skupaj odgovorimo na izzive sodobnega sveta…Naša krščanska zavest in naša pastoralna odgovornost nam ne dopuščata biti neodzivni pred izzivi, ki zahtevajo skupni odgovor« (čl. 7).

To pripravljenost smo izrazili in v skupni izjavi tudi zapisali predstavniki Ruske pravoslavne Cerkve, Srbske pravoslavne Cerkve, Evangeličanske in Katoliške Cerkve avgusta 2016, na jubilejnem srečanju  ob l00. obletnici tragedije na Vršiču, to pripravljenost in sodelovanje smo predstavniki Ruske pravoslavne, Srbske pravoslavne, Evangeličanske in Katoliške Cerkve potrdili udi danes, ko smo na Ekumenskem pogovoru na Bledu sprejeli skupno izjavo  o naših nalogah za varno sedanjost in svetlo prihodnost.  Pota medsebojne edinosti in razumevanja so iskali tudi predstavniki pravoslavnih Cerkva, ki so se od 16.do 27. junija 2016 zbrali na Vsepravoslavnem koncilu na Kreti.

Tudi papež Frančišek ne zamudi nobene priložnosti in se v svojih molitvah, nagovorih in srečanjih kot dober pastir in usmiljeni Samarijan nenehno obrača k ljudem našega časa, in jih vabi na pota edinosti, miru odpuščanja. Tako je storil tudi na svojem apostolskem potovanju v Sveti deželi, od 24. do 26. maja 2014, ko je v baziliki  Božjega groba v Jeruzalemu molil skupaj s katoličani in s pravoslavnimi, da bi vsi kristjani resnično bili priče vstajenja in kot taki nosilci novega življenja  v miru in edinosti. Za mir in edinost je molil tudi 30. oktobra2016, ko se je v Lundu na Švedskem srečal s predstavniki Svetovne luteranske zveze, ob 500 letnici reformacije. To dogajanje smo  potrdili tudi na srečanju med predstavniki in verniki Evangeličanske in Katoliške Cerkve, ki je bilo , 6. novembra2016  v Murski Soboti. Mir, edinost in temeljne vrednote našega življenja, zlasti prijateljstvo, sodelovanje, medsebojno kulturno in duhovno obogatitev gojijo in pospešujejo tudi vsakoletna srečanja pri Ruski kapelici na Vršiču in se za to plemenito dogajanje zahvaljujemo Občini Krajnska gora, društvu Slovenija-Rusija in Ruskemu veleposlaništvu v RS.

Spoštovani vsi navzoči, sestre in bratje v Kristusu!
V nedeljo, 7. julija 2018, je bilo v mestu Bari, v južni Italiji, pri sv. Miklavžu, svetniku, ki je  izredno spoštovan med kristjani Vzhoda in Zahoda, srečanje, ko so se predstavniki Vzhodnih Cerkva, skupaj s papežem Frančiškom, zbrali k molitvi za mir na Bližnjem Vzhodu. Tudi tu smo kristjani skupaj z vsemi ljudmi,ki v srcu dobro mislijo, poklicani, da storimo vse, kar je v naši moči, da se med te preizkušane narode in ljudstva vrne mir in človeka vredni pogoji za življenje.

Naj vsa ta plemenita prizadevanja  poživlja in bogati tudi letošnje spominsko srečanje na Vršiču in ta sveta maša, ki jo  obhajamo v  slavo Božjo, za našo varno sedanjost in za svetlo prihodnost, v miru, edinosti in ljubezni. Amen.