Papež v Budimpešto in Slovaško: Gre za duhovno potovanje

Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so predstavili papeževo potovanje v Budimpešto in Slovaško, ki bo potekalo od 12. do 15. septembra. Kot je dejal vatikanski tiskovni predstavnik, Budimpešta predstavlja »romanje v čast Najsvetejšemu zakramentu«, ter izpostavil, da gre za izključno »duhovno naravo« dogodka. Slovaška predstavlja srečanje z »ljudstvom, ki so ga ranili totalitarizmi«, a s »pogledom v prihodnost«.

Andreja Červek – Vatikan

Približuje se 34. mednarodno potovanje papeža Frančiška, namenjeno Budimpešti in Slovaški. Gre za »romanje v osrčje Evrope«, med katerim se bo papež dotaknil vprašanj, ki se tičejo vse celine. Predvsem pa gre za »duhovno potovanje«. Začelo se bo v nedeljo, 12. septembra, s čaščenjem Najsvetejšega v Budimpešti, kjer bo papež daroval sklepno sveto mašo mednarodnega evharističnega kongresa, ter se naslednjo sredo zaključilo z mašo v narodnem marijanskem svetišču v Šaštinu na Slovaškem, kjer bo papež obiskal še Bratislavo Prešov in Košice.

Srečanje z madžarskimi oblastmi

Papeževo potovanje ima torej »močan duhovni poudarek«, zato je pomembno, da »se izogibamo drugim vrstam razumevanja dogodka, razen duhovnemu«, je dejal tiskovni predstavnik Svetega sedeža Matteo Bruni med predstavitvijo potovanja. Med novinarskimi vprašanji je bilo v ospredju srečanje med papežem in madžarskim premierjem Victorjem Orbanom, ki je na programu v nedeljo dopoldne. »Gre za srečanje z najvišjimi oblastmi v državi, med katerimi je očitno tudi Orban,« je dejal Bruni in pojasnil, da bodo prisotnost predsednika vlade in njegove družine pri papeški maši »potrdili Madžari«.

Romanje namenjeno čaščenju Najsvetejšega

»Gre za romanje v čast Najsvetejšemu zakramentu,« je zatrdil Bruni in pri tem spomnil, da je povod za to potovanje ravno papeževa želja, da bi bil blizu stotinam moških in žensk, ki se že od prejšnje nedelje udeležujejo evharističnega kongresa. Predvsem pa je v ospredju darovanje

 sklepne svete maše, ki se imenuje Statio orbis, saj bo »v mislih in duhu« zbrala ves krščanski svet.

Janez Pavel II. na Slovaškem

»Madžarska je nato odprla vrata za Slovaško,« je nadaljeval Bruni. Sam papež je na tiskovni konferenci med povratnim letom iz Iraka marca letos povedal, da mu je nekdo od sodelavcev predlagal, naj iz Budimpešte gre še v Bratislavo, ki je oddaljena »dve uri z avtom«. Tako je prišlo do nekaj dnevnega postanka v Slovaški.

Slednjo je Janez Pavel II. obiskal kar trikrat,in sicer leta 1991, 1996 in 2003. Cerkev in krščanske skupnosti je pozval, naj sodelujejo pri izgradnji družbe, ki je počasi okrevala po grozotah nacizma in trpljenju komunističnega režima. Papež Frančišek bo prihodnji teden slovaški narod srečal v drugačnem zgodovinskem kontekstu. Pa vendar so »ljudstva in dežele isti«, v duši mnogih ljudi pa še vedno ostajajo težke rane tistih temnih let. »Papež bo obiskal ljudstva, ki so trpela zaradi režima, ki je zatiral vero in versko svobodo.« Mnogi škofje, duhovniki, redovnice in laiki so bili zaprti in mučeni, veliko duhovnikov je bilo posvečenih na skrivaj v tovarnah, kjer so delali. Ogromno je bilo kristjanov, ki so ponosni, da so vztrajali vse do krvi, bolečine in preganjanj.

Zgodbe mučencev

Ob teh zgodbah o mučeništvu, v katerih izstopajo osebnosti, kot sta madžarski kardinal József Mindszenty in slovaški kardianl Ján Chryzostom Korec, želi papež usmeriti pogled »v prihodnost evangelizacije in poslanstva«. In da bi to storil, je želel ob sebi predvsem mlade, nato pa tudi predstavnike drugih krščanskih veroizpovedi in drugih verstev, s katerimi se bo srečal med potovanjem.

Ekumenizem in medverski dialog

»Trpljenje in mučeništvo sta povezala in tudi ločila različne veroizpovedi, zato so pomembna ekumenska srečanja,« je zatrdil Bruni. V Budimpešti bo srečanje s predstavniki Ekumenskega

 sveta Cerkva in judovskih skupnosti potekalo v nedeljo dopoldne tik pred mašo, popoldne pa bo ekumensko srečanje na nunciaturi v Bratislavi.

Po Brunijevih besedah je enako pomembno tudi srečanje z judovskimi skupnostmi, ki »so prav tako dediči dolge zgodovine trpljenja, ki se je še povečalo zaradi deportacij nacističnega režima. Judovska skupnost, ki je prej štela 246.000 članov, se je po vojni zmanjšala na 20.000. Do leta 1940 je v Bratislavi živelo 15.000 judov, preživelo pa jih je le 3.500. Po drugi svetovni vojni je njihova arhitekturna dediščina bila uničena, naleteli pa so tudi na brezbrižnost in sovraštvo. Šele politične spremembe, ki so sledile padcu komunizma leta 1987, so pripeljale do preporoda judovskega življenja. Skupnost, s katero se bo papež srečal 13. septembra na trgu Rybné námestie v Bratislavi, kjer stoji spomenik žrtvam holokavsta, je zelo aktivna skupnost, ki spodbuja verske, kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti.

Zdravstveni ukrepi po papeževi operaciji

Poleg dogodkov in tem potovanja je Matteo Bruni odgovoril tudi na vprašanja novinarjev o morebitnih posebnih zdravstvenih ukrepih, ki so načrtovani med potovanjem po papeževi nedavni operaciji debelega črevesa: »Posebnih ukrepov ni, le običajna previdnost. Kot vedno so na letalu zdravnik in nekaj medicinskih sester,« je dejal. V papeževem spremstvu bodo tudi odgovorni v državnem tajništvu ter kardinali Leonardo Sandri (vzhodne Cerkve), Miguel Ángel Ayuso Guixot (medverski dialog) in Kurt Koch (enost kristjanov).

Ukrepi proti covidu

V zvezi z ukrepi, povezanimi s covidom (po neuradnih podatkih je na Slovaškem 200 primerov okužbe na dan) in zlasti glede ukinitve obveznosti zelenega potrdila za udeležbo na papeških dogodkih je Bruni pojasnil, da gre za »odločitve lokalnih oblasti« in da so »sprejeti vsi potrebni ukrepi«.

Petek, 10. september 2021, 13:10