Guerrero: Sveti sedež zmanjšuje izdatke, ne svojega poslanstva

Andreja Červek - Vatikan

»Proračunski izdatki za leto 2021 so najnižji v nedavni zgodovini Svetega sedeža, a do prihrankov je prišlo brez zmanjševanja papeževega poslanstva in z varovanjem delovnih mest zaposlenih. Potrebna je podpora vernikov,« zatrjuje Juan Antonio Guerrero Alves, prefekt Tajništva za ekonomijo (SPE), za Vatican News. Pojasni proračun Svetega sedeža za 2021, medtem pa izpostavlja transparentnost, kajti verniki po svetu imajo pravico vedeti, kako Sveti sedež porablja vire za izvrševanje univerzalnega poslanstva Petrovega naslednika.

Zaščita delovnih mest in plač je prioriteta

»Kriza, ki jo je povzročila pandemija, je razlog za ta omejitveni proračun, kjer so predvideni prihodki mnogo manjši od 2019, ki je bilo zadnje leto brez pandemije,« pravi Guerrero. Leta 2019 je Sveti sedež imel 307 milijonov evrov prihodka, za 2021 pa je predvidenih 30 % manj, torej 213 milijonov. »Čeprav so izdatki zelo nizki, pa jih ni mogoče zmanjšati v isti meri kot dohodke, pri tem pa ohraniti nedotaknjeno poslanstvo Svetega sedeža. Predvideno celotno zmanjšanje izdatkov je za 8 %. Če izključimo izdatke za zaposlene, ki jih nismo zmanjšali, saj je zaščita delovnih mest in plač bila prioriteta, bi zmanjšanje znašalo 15 %.«

Guerrero pojasni, da 50 % proračuna predstavljajo izdatki za zaposlene. Leta 2020 so se povečali za 2 % v primerjavi z 2019. »Zaščita delovnih mest in plač je do zdaj bila za nas prioriteta,« ponovno poudari. »Papež Frančišek vztraja na dejstvu, da varčevanje denarja ne sme pomeniti odpuščanja zaposlenih; zelo je občutljiv za situacijo družin. Trenutek finančnega izziva ni trenutek za vdajo, ni trenutek, da bi bili 'pragmatični', pri tem pa pozabili na svoje vrednote.«

Nismo ne država ne nevladna organizacija

Sprejeti ukrepi za 2020 so se po prefektovih besedah nanašali na drastično zmanjšanje stroškov storitev (1,5 mio EUR); odpoved vseh dogodkov za 2020, vključno z obiski ad limina, plenarnimi zasedanji, konferencami, kongresi in podobnimi dogodki (1,3 mio EUR); radikalno zmanjšanje vseh potovanj (3 mio EUR); odpoved nakupov za opremljanje (0,9 mio EUR); zaustavitev in spremembo del, ki niso nujna, ali odložitev obnove nepremičnin (4,8 mio EUR). »Vedno vztrajam pri tem, da nismo podjetje, ne poskušamo doseči profita,« pove Guerrero. »Nismo niti neka država, kot so druge, in ne neka nevladna organizacija. Sveti sedež ima nenadomestljivo poslanstvo, za katerega zagotavlja delo, ki neizogibno prinaša tudi stroške, krite predvsem z donacijami. Prav tako ima premoženje, ki krije njegove strukturne izdatke in nekoliko pomaga pri njegovem poslanstvu. To leto so se prihodki zmanjšali. Če bi bili podjetje ali nevladna organizacija, bi zmanjšali storitve in prestrukturirali zaposleno osebje. Če bi bili država kot druge, bi povečali svoj dolg in sprejeli davčne ukrepe. V

 našem primeru pa, če ne pridejo donacije, poleg varčevanja, lahko uporabimo samo prihranke.«

Ni treba paničariti

Guerrero pripomni, da ni treba paničariti: »Rezerve so ravno za to: lahko in morajo biti uporabljene v času ekonomskih težav. Pomislimo samo, kako se mnoge države zadolžujejo zaradi pandemije. Prihodki od najema nepremičnin, ekonomskih dejavnosti in storitev se bodo postopoma povečevali, ko bo ekonomska situacija stabilnejša, muzeji se bodo lahko odprli brez omejitev in ponovno bo običajen dotok turistov. Vendar pa moramo biti previdni z višino izdatkov. Zelo pomembno je, da še naprej dajemo jasne in transparentne informacije, ki pomirjajo vernike o porabi njihovih donacij.« Guerrero zatrdi, da »bi Cerkev brez finančnih rezerv prav tako nadaljevala svoje poslanstvo evangelizacije«, in sicer z ustvarjalnostjo, ki bi ji jo navdihnil Sveti Duh, kot se je to že zgodilo v zgodovinskih situacijah, ko je do tega že prišlo. »Upamo, da se to ne bo zgodilo. Česar se moramo izogibati, je dekapitalizacija zaradi slabega upravljanja.«

Petrov novčič namenjen poslanstvu svetega očeta

Prefekt Tajništva za ekonomijo spregovori tudi o Petrovem novčiču, ki je namenjen »kritju stroškov poslanstva svetega očeta«. Po njegovih besedah je novost to, da vrsto let prejete donacije, vključno s Petrovim novčičem, niso krile izdatkov tega poslanstva. Posledično so se rezerve Petrovega novčiča porabile. Zaradi zmanjšanja prihodkov se za leto 2020 ocenjuje zmanjšanje rezerv za več kot 40 milijonov. Kot pripomni, lahko podobno pričakujemo tudi za 2021.

Sicer pa se iz nabirke za Petrov novčič predvideva 47 milijonov, od teh bo 17 milijonov šlo za pomoč in karitativnost, 30 milijonov pa za podporo Svetega sedeža. Denar bo torej »porabljen za podporo poslanstva svetega očeta, tako v obliki pomoči osebam ali skupnostim kot v obliki prispevkov dikasterijem, ki sodelujejo v papeževem poslanstvu«, pojasni Guerrero.

Hvaležnost vernikom, ki darujejo

Izrazi hvaležnost vernikom in ponovno izpostavi: »Sveti sedež – dovolite mi pri tem vztrajati – pomaga poslanstvu svetega očeta in se vzdržuje predvsem

 zahvaljujoč prispevku vernikov. Po eni strani ne moremo, da ne bi bili hvaležni za velikodušnost vernikov v tem zelo težkem letu: sredi težav tega časa pandemije so še naprej sodelovali, kajti verjamejo v poslanstvo Cerkve in želijo podpreti svetega očeta.«

Nadaljuje, da je pandemija prinesla tudi nove situacije. Lansko leto se je na primer zaradi mnogih spletnih srečanj in video konferenc tudi veliko prihranilo. »Nova situacija nam je pomagala razviti ustvarjalnost in se učiti. Po drugi strani pa, z večanjem učinkovitosti, z manj narediti več, varčevati. Izboljšati transparentnost, da bi verniki vedeli, kaj se dela z njihovimi donacijami. Če se bo ta situacija predolgo nadaljevala, ne bo mogoče pokrivati primanjkljaja drugače kot s podporo vernikov.«

Cerkev kot mednarodni model pri finančnem upravljanju

Ob koncu intervjuja ponovno izpostavi pomembnost transparentnosti: »Koristi za notranje upravljanje sredstev. Za zmanjšanje izdatkov upravljanja in povečanje izdatkov za poslanstvo. Po drugi strani pa si verniki zaslužijo transparentnost. Morajo vedeti, kako Cerkev porablja to, kar prejema. Za nas gre za vprašanje kredibilnosti. Prvi smo, ki moramo pokazati, da družbena morala Cerkve in moralna načela, ki jih podpiramo, funkcionirajo in veljajo. Pogosto se pravi, da se pri upravljanju s svojimi sredstvi Cerkev mora prilagoditi mednarodnim kriterijem. Usmeriti bi se morali k temu, da postanemo mednarodni referenčni model.«