Vatikanska apostolska knjižnica odprla razstavo Spomini na Babilon

Razstava o dialogu med dediščino Apostolske knjižnice in sodobno umetnostjo je na ogled od 1. marca do 22. junija 2024 v dvorani Kirka Kerkoriana.

Vatican News

Spomini na Babilon je peta razstava, ki povezuje bogato dediščino Vatikanske apostolske knjižnice s sodobno umetnostjo. Tokrat predstavlja delo francoskega umetnika Alaina Fleischerja,.

Obiskovalce nad vhodnim obokom najprej pozdravi velikanska slika Babilonskega stolpa, ki jo je nemški jezuit Athanasius Kircher objavil leta 1679. »V luči te žive svetopisemske podobe (1. Mz 11,1-9) Alain Fleischer, fotograf, režiser in pisatelj, vabi obiskovalce v dvorane naše Vatikanske knjižnice,« pravi bibliotekar monsinjor Angelo Vincenzo Zani. »Kot v novem Babilonu, v katerem so zbrani vsi sledovi, vse do najbolj oddaljenih in drobnih, do tiste “razpršenosti”, ki jo je Bog odredil ljudem, ki si poskušajo “sami ustvariti ime”.«

Na ogled so fotografije iz arhiva vatikanske knjižnice, fotografskega arhiva in splošne fotografske zbirke ter še neobjavljene Fleischerjeve fotografije. Razstavljenih je tudi nekaj njegovih najbolj znanih del. Poseben prostor je namenjen knjigam ter starodavnih arabskim in kitajskim poslikavam. Obiskovalec vstopi v Fleischerjev poetični svet, ki predstavlja najbolj emblematična dela njegove kariere, mnoga med njimi spremlja širok izbor zgodovinskih fotografij knjižnice.

Razstava se zaključi v dvorani starodavne knjižnice Barberini s Fleischerjevo multimedijsko instalacijo, ki ob odsotnosti fizičnih knjig omogoča ponovno videti in slišati glasove knjig, ki se tam hranijo že stoletja.

Spomini na Babilon je priložnost, da se ustavimo tako ob vrednosti fotografije kot vizualnega izraza zgodovinske razslojenosti arhitekture kot ob eksistencialni nujnosti ponovnega odkrivanja samega sebe skozi pogled zunanjih akterjev, ki lahko interpretirajo in posredujejo zavest nekega kraja in brezčasno znanje, ki ta kraj ohranja.

»Ne glede na to, ali želimo fotografijo obravnavati kot vizualni izraz zgodovinske razslojenosti arhitekture, kot orodje za razmislek o prostorih ali celo kot mesto za kristalizacijo spominov, gre za dragoceno dobrino, ki jo je treba ohraniti, da bi prihodnjim generacijam predali spomin na kraje, pa tudi na ljudi, ki so jih oblikovali in v njih živeli,« zatrjuje Zani in izpostavi, da razstave v apostolski knjižnici, ki vlagajo v dialog s sodobno umetnostjo, želijo »prebuditi intucijo, odražati sodelovanje in nakazati poti«: »So prave znanstvene raziskave. Hkrati spodbujajo tudi druge, veliko bolj strukturirane in celovite raziskave ter kot malo drugih pobud prispevajo k samozavedanju ustanove.«

 

Ponedeljek, 4. marec 2024, 15:36