Papež in verski voditelji 1. julija povezani v molitvi za Libanon
Andreja Červek – Vatikan
Pot, ki se je začela pred tridesetimi leti
Dan premišljevanja in molitve za Libanon, ki bo 1. julija, bo potekal na papeževo pobudo, da bi zasijal žarek upanja na mir v tej državi, ki jo pesti vsestranska politična, ekonomska in družbena kriza, avgusta 2020 pa je bila prizorišče silovite eksplozije v bejrutskem pristanišču. Kot je na predstavitvi spomnil kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, gre za pot, ki se je začela s sinodo za Libanon leta 1995, nadaljevala pa z apostolsko spodbudo Upanje za Libanon, ki jo je papež Janez Pavel II. maja 1997 izročil ob obisku dežele ceder.
Tem korakom je sledil tudi Benedikt XVI., ki je dokument ob koncu posebne sinode za Bližnji vzhod Cerkev na Bližnjem vzhodu želel podpisati in izročiti ravno v Libanonu, in sicer septembra 2012 med svojim zadnjim apostolskim potovanjem.
Papež Frančišek sedaj ponovno usmerja pozornost sveta na Libanon. Med povratkom iz Iraka, kjer se je mudil marca 2021, je povedal, da je pred odhodom v Bagdad prejel vabilo, naj se ustavi tudi v Bejrutu, kar pa je bilo v tistem trenutku težko izvedljivo. A kot je obljubil, bo Libanon obiskal slej ali prej. Morda že ob koncu letošnjega leta, a mnogo bolj verjetno v začetku prihodnjega, kot je dejal nadškof Paul Richard Gallagher, tajnik za odnose z državami, in novinarjem pojasnil, da se poleg nekaterih obveznosti, ki so že del papeževe agende, čaka tudi na dokončno oblikovanje libanonske vlade.
Program »skupne hoje«
Dan molitve – je dejal Sandri – bo predstavljal neprekinjeno »skupno hojo« med papežem in voditelji krščanskih Cerkva in cerkvenih skupnosti. Gre za pravoslavne in katoliške Cerkve z njihovimi različnimi obredi in tradicijami ter različne cerkvene skupnosti, ki so nastale v času reformacije, je pojasnil Brian Farrell, tajnik Papeškega sveta za edinost kristjanov.
Vsi skupaj se bodo 1. julija zjutraj iz Doma sv. Marte odpravili proti baziliki sv. Petra. Po molitvi Oče naš se bodo spustili h grobu apostola Petra, kamor bo vsak postavil svečo kot znamenje molitve ter prosil za apostolovo priprošnjo. Sledili bodo trenutki premišljevanja in molitev za zaprtimi vrati. »Čez dan jih ne bomo mogli ne videti ne slišati, saj bodo vrata dvorane Klementina v apostolski palači ostala zaprta za naše poglede,« je pojasnil Sandri in vernike povabil, naj ta dan spremljajo z molitvijo v svojih župnijah in verskih skupnostih. Kot je razvidno iz programa, bodo čez dan potekala tri posvetna srečanja, vsakega od njih pa bo uvedel govornik.
Zvečer bo v baziliki potekala sklepna ekumenska molitev za mir, ki se je bo udeležil diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu, povabljene pa so tudi vse moške in ženske redovne skupnosti ter libanonski verniki laiki, ki živijo v Rimu. Politični predstavniki ne bodo navzoči, saj gre za izključno verski dogodek.
Kot znamenje miru bo nekaj mladih izročilo verskim voditeljem prižgano svetilko, ki bo nato postavljena na svečnik. »To je upanje miru, ki ga mlade generacije izročajo s prošnjo za pomoč, da ne bi ugasnilo zaradi sedanjih stisk,« je dejal kardinal Sandri. Ob koncu bo sveti oče zbrane tudi nagovoril.
