Filoni: Papeževo potovanje v Irak - opogumiti kristjane, spodbuditi sobivanje

Andreja Červek - Vatikan

Pomembno je, da se kristjani v Iraku čutijo kot del vesoljne Cerkve. In zato je papežev obisk tako zelo pomemben, zatrjuje kardinal Fernando Filoni, veliki mojster Viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu.

Cerkveno in nasploh družbeno stvarnost v Iraku kardinal Filoni dobro pozna. Od leta 2001 do 2006 je namreč bil apostolski nuncij v Iraku in bo tudi del papeške delegacije med tokratnim apostolskim potovanjem, na katerega se jutri opravlja papež Frančišek.

Pri Vatikanski založbi je leta 2015 izšla tudi njegova knjiga z naslovom »Cerkev v Iraku. Zgodovina, razvoj in poslanstvo od začetkov do danes«. Kot zatrdi kardinal, »knjiga je kakor okno: če pogledamo skozenj, lahko odkrijemo bogastvo te Cerkve, te skupnosti, tega izročila in te kulture«.

Kardinal posebej izpostavi, da iraška Cerkev ni nastala kot rezultat evangelizacije misijonarjev, ampak ima svoj izvor na tem ozemlju. »Tamkajšnji kristjani upravičeno trdijo, da so bili neposredno evangelizirani s strani apostola Tomaža. Pohvalijo se tudi, da je njihov jezik zelo blizu jeziku, ki ga je govoril Gospod.«

Te dinamike na Zahodu niso poznane, čeprav je zavzemanje zanje s strani latinske Cerkve ogromno. »Za to realnost je pomembno, da čuti bratstvo celotne Cerkve, a tudi celotnega vzhodnega sveta.« In v tem je tudi vrednost papeževega prihoda, potem ko je uničevalni Isis terjal veliko smrti in povzročil strašno uničenje, zaradi česar se je drastično zmanjšala navzočnost kristjanov v državi. Po Filonijevih besedah je papeževo potovanje »zelo ugodna priložnost, da se kristjani – čeprav so manjšina – ne bi čutili izrinjeni na rob, ampak dejanski del življenja celotne vesoljne Cerkve«.

Poleg pomembne spodbude krščanski skupnosti, pa je prav tako pomembno upoštevati temo medverskega dialoga. To področje ne obsega samo odnosov med islamom in številnimi verskim manjšinami, ki so navzoče v Iraku, ampak gre predvsem za dinamike znotraj samega islama, torej za odnose med šiiti in suniti. »Frančišek bo potrdil svojo linijo, ki sloni na bratstvu,« pove kardinal Filoni ter izpostavi še eno pomembno razsežnost, kar je državljansko sobivanje. Cilj iraškega leadershipa je preseči nestabilnost in ločitve med različnimi komponentami, da bi se tako sprejelo model razvoja in napredka, ki bi bil v najboljši možni meri egalitaren, ki je zmožen moči dialoga, edinosti in skupnega dobrega.

Če upoštevamo sedanji mednarodni okvir zdravstvenega izrednega stanja in potovanja, ki si ga je papež že dolgo želel, pripomni kardinal Filoni, »ni mogoče pričakovati lahkih časov za papeška potovanja«. Pri tem spomni na namen sv. Janeza Pavla II., ki mu ni uspelo uresničiti namena, da bi obiskal Ur ob jubilejnem letu 2000. Takrat je na tistem območju prevladovala navzočnost šiitske vojske in nihče ni mogel zagotoviti varnosti, ki bi omogočila obisk papeža Wojtyle. Gre za kompleksno stran zgodovine, ki sedaj dobiva svoj sklepni del, kar je bilo dolgo pričakovano s strani papežev.