Umrl p. Koprowski, nekdanji programski direktor Radia Vatikan

Andreja Červek - Vatikan

P. Koprowski, ki se je rodil v kraju Lodz na Poljskem, je od leta 2003 do 2015 na Radiu Vatikan bil najprej asistent, zatem pa je postal programski direktor ter tako nadomestil p. Federica Lombardija, ki je bil imenovan za generalnega direktorja. Lombardi se ga danes spominja kot človeka globoke duhovnosti, ki je imel pomembno mesto tudi znotraj jezuitskega reda.

Leta na Poljskem

Po končanem študiju filologije na varšavski univerzi je Koprowski leta 1961 vstopil v Družbo Jezusovo in leta 1969 bil posvečen v duhovnika. Naslednjih deset let, do 1979, je bil študentski kaplan na univerzi v Lublinu ter rektor teološkega jezuitskega kolegija v Varšavi. V Rim je prvič prišel leta 1983 kot asistent generalu jezuitov za srednjevzhodno Evropo. Tu je ostal vse do leta 1989, ko se je s padcem Berlinskega zidu začelo novo obdobje, v katerem je med protagonisti na Poljskem pomembno vlogo odigral tudi p. Koprowski.

Na Radiu Vatikan

Vrnil se je nazaj na Poljsko in začel postavljati na noge katoliške medije, ki so bili pod komunističnim režimom prepovedani. Postal je direktor verskega televizijskega in radijskega programa na državni televiziji, kar je ostal do leta 1997, ko je postal jezuitski provincial za severno provinco Poljske. Leta 2003 se je vrnil v Rim in po nekaj letih kot asistent postal programski direktor na Radiu Vatikan. Jezikovna uredništva papeškega radia je začel usklajevati s potrebami globalizacije, ki je začela trkati tudi na vrata vatikanskega novinarstva. Pomembno mesto v radijskih programih so začele dobivati informacije iz Cerkve po svetu in specifične problematike posameznih okolij.

P. Lombardi: Vedno sem cenil njegovo globoko duhovnost

P. Koprowski je Radio Vatikan zapustil leta 2015 in se vrnil na Poljsko, kjer je dolgo časa ostal dejaven na medijskem področju kot avtor mnogih člankov in prevajalec knjig, ves čas pa je opravljal tudi službo spovednika in duhovnega spremljevalca. P. Federico Lombardi, dolgoletni generalni direktor Radia Vatikan, danes pa predsednik upravnega sveta Fundacije Joseph Ratzinger - Benedikt XVI., za Vatican News spregovori o veliki duhovnosti p. Koprowskega in njegovem načinu razumevanja stvarnosti v Cerkvi in svetu ter vplivu dogodkov na življenje ljudi.

P. Lombardi se ga spominja kot sodelavca, a tudi svetovalca, pri tem pa izpostavi prijateljstvo, ki je povezovalo p. Koprowskega s papežem Janezom Pavlom II.: »P. Koprowski je bil pomembna osebnost posvečenega življenja tudi v jezuitskem redu. Poleg dela, ki ga je opravljal kot komunikator pri poljski nacionalni televiziji, je bil prvi kaplan univerzitetnih študentov, rektor jezuitske študentske skupnosti v Varšavi, asistent generala za Vzhodno Evropo, provincial jezuitov varšavske province. Torej oseba, ki je imela zelo odgovorne zadolžitve in ki je osebno dobro poznala papeža Janeza Pavla II. že v času njegovega apostolskega dela na Poljskem. Janez Pavel II. ga je vsake toliko povabil k sebi na kosilo, da bi se pogovarjala o temah, o katerih je želel slišati njegovo mnenje. Bil je torej človek mnogih izkušenj in pomembnih nasvetov na ravni posvečenega življenja Družbe Jezusove, a tudi Cerkve na Poljskem. Zato je njegov prihod na Radio Vatikan pomenil velik dar. V resnici je prišel, ker je po koncu službe jezuitskega provinciala v Varšavi zbolel za tumorjem na prostati in imel operacijo, ki ga je rešila. On je to razumel kot nepričakovano ozdravitev, saj je mislil, da bo umrl. In vsa leta po 65. letu starosti, torej v času, ko je bil z nami na radiu, jih je dejansko razumel kot nepričakovani dar, kot čas, ki je bil dodan njegovemu življenju. Za nas, ki ga poznamo tudi s človeškega in duhovnega vidika, je bil oseba zelo velike duhovnosti in vere. Zelo sem ga cenil zaradi njegove kulturne in verske globine, imel je veliko kulturno širino, veliko se je ukvarjal tudi s problemi Evrope in Poljske v Evropi, podpiral je šole za novinarje. A vse to vedno s širokim pogledom v luči krščanske vere. In to je dejansko počel tudi potem, ko je končal svoje služenje na radiu.«

Lombardi zatrdi, da se je Koprowski zelo dobro zavedal današnje stvarnosti, spreminjanja časov, pomembnih vprašanj o kulturi in družbi, mednarodne politike itd. Bil je »človek velike kulture«, ki je »želel, da bi tudi novinarji Radia Vatikan ali tisti, ki so se ukvarjali s problemi današnjega sveta, to počeli zavestno« in poglobljeno. »Ni ga toliko zanimala določena novica v zadnjem trenutku, ampak bolj pomen dogodkov, njihov domet, njihov vpliv na življenje oseb, na njihovo mišljenje kot kristjanov in tudi kot odgovornih ljudi našega časa. To je zagotovo bilo tisto, kar sem si zelo želel, ko je prišel na moje mesto,« pripomni Lombardi, »torej osebo, ki se ne bo omejila na tehnični vidik komunikacije, ki se spremeni glede na sredstva, ki so na razpolago, in ki ne bo obsedena z novico zadnjega trenutka; ampak osebo, ki bo brala smisel dogodka in novinarje spodbujala, da si zastavljajo vprašanja ter jih zastavljajo tudi drugim o posledicah globokih premikov, o tistem, kar se dogaja v našem času in o pomenu, ki ga imajo za moralno in duhovno življenje oseb ter seveda tudi Cerkve.«

Ob koncu pogovora p. Lombardi zatrdi, da je bil zelo navezan na p. Koprowskega in ga je zadnja leta obiskal vsakokrat, ko je šel na Poljsko: »Spodbuda, da sem šel na Poljsko, je bila tudi to, da sem se šel pogovarjat z njim, ga vprašat za njegov nasvet o vsem, kar se je nanašalo na cerkveno in kulturno življenje na Poljskem. Ravno zato, ker je bil človek, ki sem ga zelo spoštoval, ki sem ga dobro poznal in ki mi je lahko dal mnenja, ki so bila v celoti svobodna in objektivna, tudi zato, ker ni imel več neposrednih odgovornosti in je torej živel kakor pozoren opazovalec, a na višji opazovalni ravni, tako s kulturnega kot predvsem duhovnega vidika.«