Patriarh Bartolomej: Poklon relikvij je pomemben korak na poti enosti

Andreja Červek – Vatikan

Kaj pomeni papeževega gesta je v intervjuju za Vatikan News in L'Osservatore Romano povedal sam patriarh Bartolomej, naslednik sv. Andreja. Gre za »novi mejnik« in »ključni korak« na poti proti enosti kristjanov.

Patriarh Bartolomej je papežev dar sprejel z velikim presenečenjem: »Moramo priznati, da smo na začetku bili zelo presenečeni, ko smo izvedeli, da nam njegova svetost, naš brat papež Frančišek, poklanja takšen zaklad. To dejanje je presenetilo mnoge. Niti delegacija ekumenskega patriarhata, ki je bila v Rimu za praznik zavetnikov naših sestrskih Cerkva, tega ni pričakovala. Običajno so takšne vrste dogodkov predmet protokolarnih razprav. Tokrat pa ni bilo tako. Z vso iskrenostjo cenimo ta dar, ki je izraz spontanosti, znamenje resnične bratske ljubezni, ki danes povezuje katoličane in pravoslavne.«

Po Bartolomejevih besedah lahko v papeževi odločitvi, da pokloni relikviarij z devetimi koščki kosti, ki pripadajo apostolu Petru, vidimo tri pomene. Najprej gre za blagoslov sam po sebi. Kot drugo, poklonjene relikvije so »vez bratstva, ki povezuje sv. Petra in sv. Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata«: »Na enak način, kakor sta oba apostola brata po krvi, tako sta naši Cerkvi v Rimu in Carigradu sestri.« Tretji pomen Frančiškove geste pa je ekumenske narave in se nanaša na prizadevanje za enost in občestvo: »Ta dar našega brata papeža Frančiška je novi mejnik na poti približevanja, ključni korak v dialogu dejavne ljubezni, ki so ga pred več kot petdesetimi leti začeli naši predhodniki. Dialog, ki je danes pod blagoslovom svetega apostola Petra.«

Ekumenski patriarh Bartolomej je med drugim spregovoril tudi o resnih razmerah v Amazoniji ter pojasnil duhovne in teološke razloge prizadevanja za okolje. Zaščita naravnega okolja je prednostno zavzemanje ekumenskega patriarhata že več kot trideset let. »Razlogi za to so ekološki, a tudi teološki,« je zatrdil in pojasnil: »Stvarstvo je Božji dar vsemu človeštvu. V stvarstvu se uresničuje zveličavna milost Boga za zveličanje sveta. Vedno smo bili posebej navezani na idejo, da je uničevanje narave predvsem duhovno vprašanje in je torej greh. In zato mora odgovor biti duhovne narave. Za stvarstvo molimo med vsakim bogoslužjem. Molitev je bistvena, a je samo prvi korak. Kristjani se morajo zavzeti za razvoj duhovne ekologije, ki sloni na temi spreobrnjenja. Pogosto slišimo vprašanja spreobrnjenja, ko govorimo o zakramentu spovedi. In tukaj gre za isto stvar. Če je uničevanje okolja greh, okolja ne moremo zaščititi brez  

spreobrnjenja. Kajti v spreobrnjenju srca pride do zavedanja naše odgovornosti. V krščanskem izročilu imamo sredstva, da mislimo in vplivamo na preoblikovanje naših načinov življenja: bogočastje, askezo, post in karitativna dela.«

Bartolomej je dejal, da se z vsem srcem moli za amazonski pragozd: »Vpliv teh velikih požarov lahko ima posledice za prihodnje generacije. Nujno je treba spremeniti naše prakse in naš življenjski stil, kajti ti skrajni pojavi nas silijo, da upoštevamo temeljno krhkost narave, omejene vire našega planeta in edinstveno svetost stvarstva.«