Pogled na vatikanske vrtove s kupole sv. Petra Pogled na vatikanske vrtove s kupole sv. Petra 

Msgr. Vérgez Alzaga o tem, kako Vatikan postaja vedno bolj »zelen«

Minila so dobra štiri leta od izida okrožnice Laudato si' papeža Frančiška o skrbi za skupni dom. Kljub temu, da je sveti oče večkrat poudaril, da ne gre za »zeleno«, ampak za socialno okrožnico, pa je bila le-ta navdih tudi za mnoge pobude in spremembe na področju ravnanja z okoljem. O tem, kako le-te izvajajo v Vatikanu, je v intervjuju za časopis L'Osservatore Romano povedal msgr. Fernando Vérgez Alzaga, generalni tajnik governatorata.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Ločeno zbiranje odpadkov, nov namakalni sistem

Nekateri načrti so bili že uresničeni in so postali stalna praksa. Med njimi je ločeno zbiranje odpadkov – tako »navadnih« kot tudi »posebnih/nevarnih« – po vseh upravah in pisarnah. Poleg tega so v vatikanskih vrtovih napeljali nov namakalni sistem, ki omogoča varčevanje z vodo in primernejše doziranje le-te glede na vrsto rastlin.

Cilj: zmanjšanje porabe naravnih virov

Eden izmed ciljev, ki si so si jih zastavili, je bilo zmanjšanje porabe naravnih virov. Zato so začeli izvajati posege, s katerimi lahko zagotovijo večji energetski nadzor in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Napeljali so različne vrste sončnih plošč, napeljave z LED napravami ter svetlobno zmanjšane senzorske svetilke zadnje generacije. Te naprave po besedah generalnega tajnika governatorata prav tako zagotavljajo standarde, ki jih določajo predpisi s področja varnosti in zdravja delavcev. Poleg tega so si zastavili tudi cilj, da bodo v kratkem opustili stare naprave, ki so jih uporabljali do sedaj. Zato je bila potrebna tehnološka prenova z operacijskimi sistemi nove generacije, ki manj negativno vplivajo na okolje.

Trajnostno kmetijstvo

Governatorat si po Alzagovih besedah prizadeva uresničevati načela okrožnice na različnih področjih, za katera je odgovoren. Pri tem je navedel primer kmetijske dejavnosti Države mesta Vatikan, ki poteka izključno preko Uprave papeških vil. Vinograd in nasad oljk na vatikanskem izventeritorialnem območju v Castel Gandolfu gojijo z neinvazivnimi načini, ki spoštujejo zemljo ter zagotavljajo višjo kakovost končnega proizvoda. Omenjeni postopki in izdelki spadajo v okvir trajnostnega kmetijstva, skupaj s kmetijo, na kateri gojijo nekatere vrste domačih živali.

Skrb za vodo

Naslednje področje, o katerem je spregovoril generalni tajnik governatorata, pa je bila voda. Kot je dejal, so že poskrbeli za njeno racionalno uporabo in sicer preko napeljav, ki zagotavljajo recikliranje vode v vodnjakih vatikanskih vrtov. Do konca leta je predvidena še preureditev namakalnega omrežja ter protipožarnega sistema. Pomemben korak glede porabe vode pa je bil storjen že leta 2016 v menzi za zaposlene governatorata. Uvedli so namreč sistem avtomatov, ki omogočajo, da si zaposleni postrežejo sami in vzamejo pijačo neposredno v svoj kozarec, s čimer se bistveno zmanjša količina odpadkov.   

Z novo razsvetljavo 60-80% nižji stroški energije

Velike spremembe so bile in še bodo storjene predvsem na področju varčevanja z energijo. Pri tem je po Alzagovih besedah ključnega pomena zamenjava sistemov razsvetljave z LED napravami, pa tudi starih električnih transformatorjev z novimi, ki so v skladu z evropskimi predpisi. Z novo razsvetljavo v Sikstinski kapeli so se stroški energije in emisije toplogrednih plinov zmanjšali za približno 60%, prav tako pa se je z njo precej upočasnilo staranje fresk. Tudi projekt nove razsvetljave trga sv. Petra in Berninijevega stebrišča omogoča 70-80% prihranek energije, isto velja tudi za novo napeljavo v vatikanski baziliki, ki hkrati omogoča, da se umetniška dela bolje vidijo.

»Sončno hlajenje«

Podoben poseg kot v bazlilki sv. Petra so izvedli tudi v papeški baziliki sv. Marije Velike, ki se nahaja na vatikanskem izventeritorialnem področju. S tem so zmanjšali potrebno moč za približno 80%. Na streho dvorane Pavla VI. ter sedeža vatikanskega observatorija v Arizoni (ZDA) so namestili fotovoltaične sisteme, ki so prav tako zmanjšali stroške energije in emisij ogljikovega dioksida. Leta 2009 pa so v Vatikanu uvedli tudi sistem t.i. »sončnega hlajenja«. Gre za 78 termičnih sončnih kolektorjev, ki pretvarjajo sončno energijo v toplotno in hladilno energijo, ki sta potrebni za klimatizacijo menze poleti.

Promet

Pomembne novosti so v zadnjih letih uvedli tudi na področju prevozov. Od leta 2014 so znotraj Vatikana bolj omejili promet vozil zaposlenih na governatoratu. Parkiranje je poleg tega dovoljeno le zaposlenim, ki stanujejo najmanj 2 km od Vatikana. Od leta 2018 je mogoče polniti tudi električna in hibridna vozila ter kupiti gorivo diesel+ iz okolju prijaznih obnovljivih sestavin.

Ogrevanje in hlajenje

Ob koncu intervjuja pa je generalni tajnik governatorata spregovoril še o ogrevanju in hlajenju vatikanskih zgradb. Pred kratkim so preuredili toplotno postajo ter zamenjali klimatske naprave, ki uporabljajo pline s klorofluoroogljikovodiki, saj le-ti povzročajo učinek tople grede. V vseh stavbah governatorata je predvidena tudi menjava oken in vrat ter izolacije, s čimer nameravajo zmanjšati toplotne izgube.  

Sobota, 10. avgust 2019, 13:28