Linda Ghisoni: »Communio« - delovati skupaj

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Temelj za accountability: skrivnost občestva

Kakor je zapisano v dogmatični konstituciji Lumen Gentium, je Cerkev »znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu« (št.1). Vsako dejanje v Cerkvi dobi smisel le, v kolikor je utemeljeno na tej resnici, kar po besedah Ghisonijeve torej velja tudi za accountability. »Ozavestiti pojav in polagati račune za svojo odgovornost ni neka fiksna ideja ali postransko zasliševalno dejanje, ampak potreba, ki izvira iz same narave Cerkve kot skrivnost občestva, utemeljenega v Trojici, kot Božje ljudstvo na poti, ki se ne izogiba, ampak z vedno obnovljenim občestvenim zavedanjem, sooča tudi izzive, povezane z zlorabami.«

Cerkev: raznolikost karizem, darov in služb

»Le izhajajoč iz pogleda na Cerkev kot zakrament, ki izraža skrivnost trinitaričnega občestva je mogoče pravilno razumeti raznolikost karizem, darov in služb v Cerkvi, raznovrstnost vlog in opravil v Božjem ljudstvu.« Zato je vsak njegov član poklican živeti svoje poslanstvo v skladu s prejetimi darovi – ne sam, ampak kot Ljudstvo.

Odnos med škofi in duhovniki

Poleg zavedanja o pravicah in dolžnostih, ki jih prejmemo ob krstu, pa je potrebno tudi pravilno razumevanje službe posvečenih služabnikov, posebej odnosa med škofom in duhovniki. Če naj bi bili duhovniki povezani s svojim škofom v resnični dejavni ljubezni in pokorščini, prepoznavajoč v njem oblast Kristusa, najvišjega Pastirja, mora biti škofom pri srcu – kakor je zapisano v Odloku o službi in življenju duhovnikov – »tako gmotni kakor še posebej duhovni blagor duhovnikov. Saj zlasti škofe bremeni težka odgovornost za svetost duhovnikov; zato naj neprestanemu oblikovanju svojega duhovniškega zbora posvečajo največjo skrb« (št. 7).

Zahvala škofom in duhovnikom

»Koliko duhovnikov, koliko škofov nas izgrajuje s svojo službo, s svojim zgledom molitve, predanosti in služenja, ko vzpostavljajo zdrave, svobodne odnose znotraj Božjega ljudstva. Tem duhovnikom izrekamo svojo zahvalo, jih spodbujamo in podpiramo na poti svetosti, služenja v Gospodovem vinogradu, v katero so poklicani!«

Vloga laikov

Nadalje je Ghisonijeva navedla Odlok o službi in življenju duhovnikov, ki duhovnikom naroča ne le, »naj iskreno priznavajo in delajo za spoštovanje dostojanstva in posebnega deleža laikov pri poslanstvu Cerkve,« ampak jih spodbuja, naj bodo pripravljeni »poslušati mnenje laikov, bratsko upoštevajo njihove želje, priznavajo njihovo izkušenost in pristojnost na različnih področjih človeškega življenja, da bi mogli skupaj z njimi prepoznavati znamenja časov. … Prav tako naj laikom z zaupanjem izročajo naloge v službi Cerkve, pustijo naj jim svobodo in področje dejavnosti, na primeren način naj jih celo spodbujajo, da se lotevajo del tudi na lastno pobudo« (št. 9).

Vsi skupaj služabniki v istem vinogradu

Vključenost vsega Božjega ljudstva mora biti dinamična: laiki in posvečene osebe niso poklicani biti zgolj izvrševalci odločitev duhovnikov, ampak vsi skupaj služabniki v istem vinogradu, v katerem vsakdo prispeva svoj delež, s tem, ko je sam soudeležen pri razločevanju, ki ga Duh navdihuje Cerkvi.  

Nedvomno imajo škofje odgovornost, da sprejmejo zadnjo odločitev, v moči oblasti, ki jim je priznana. Kljub temu pa je temeljnega pomena, da se poslužujejo sodelovanja, svetovanja in razločevanja vseh tistih, vključno z laiki, ki so tega zmožni – ne le zase ter za osebne izbire, ampak kot Cerkev in za dobro Cerkve tukaj in zdaj, v kateri so poklicani živeti.

Praktični predlogi

Podtajnica Dikasterija za laike, družino in življenje je nato poudarila, da srečanje o zaščiti mladoletnih, ki ga je sklical sveti oče, ne predstavlja končne točke, pa tudi ne začetka, saj je bilo v Cerkvi v boju proti zlorabam storjeno že marsikaj. Ob tem je podala nekaj praktičnih predlogov, ki bodo lahko v pomoč pri nadaljnjem razmišljanju: v nacionalne smernice naj bi dodali posebno poglavje, ki določa razloge in postopke za accountability (oz. dolžnost polaganja računov), ki ja prav tako ena izmed oblik logike občestvenosti. To bo škofom in predstojnikom pomagalo pri rednem preverjanju uresničevanja zastavljenih ciljev.
Poleg tega je predlagano na škofijski ali regijski ravni uvajanje svetov ter neodvisnih posvetovalnih komisij, ki bi sodelovali s škofi in redovnimi predstojniki.